Šest glavnih organov ZN

Generalna skupščina

Generalna skupščina je glavni posvetovalni organ ZN, ki vključuje vse države članice. Razpravlja lahko o vseh zadevah v okviru Ustanovne listine ZN in daje priporočila svojim članicam (razen sporov ali situacij, ki so v pristojnosti Varnostnega sveta). V skupščini ima vsaka država, velika ali mala, po en glas, pomembne odločitve pa se sprejema z dvotretjinsko večino glasov članic.

Skupščina se sestaja vsako leto od septembra do decembra. Posebne seje se lahko skličejo na poziv skupščine same, na poziv Varnostnega sveta ali na zahtevo večine članic ZN.

Delo Generalne skupščine se opravlja tudi preko svojih šestih glavnih odborov, Sveta za človekove pravice, drugih podpornih teles in Sekretariata ZN.

Varnostni svet

Odgovornost Varnostnega sveta po Ustanovni listini je v ohranjanju mednarodnega miru in varnosti. Skliče se lahko, kadar koli je ogrožen mir. Članice so obvezane, da izvajajo njegove odločitve. Ko je pred Varnostni svet postavljena grožnja miru, le-ta najprej pozove stranke v sporu, da ga rešijo po mirni poti, v kolikor pa pride do spopadov, skuša doseči premirje. V ta namen lahko na nemirna območja pošlje misije za podporo miru ali zahteva ekonomske sankcije in embargo za vzpostavitev miru. 

Varnostni svet ima 15 članic, vključno s petimi stalnimi: Kitajska, Francija, Ruska federacija, Velika Britanija in Združene države Amerike. Ostalih 10 nestalnih članic se izvoli s strani Generalne skupščine na bazi geografske porazdelitve za dobo dveh let. Odločitve se sprejema na podlagi devetih glasov; izjema je pri proceduralnih vprašanjih, če katera od petih stalnih članic poda negativen glas, t.i. veto, do odločitve ne pride. Varnostni svet daje tudi priporočila Generalni skupščini ob imenovanju novega generalnega sekretarja in pri sprejemanju novih članic v ZN. Veliko držav želi širiti članstvo v Varnostnem svetu z vključitvijo novih stalnih in nestalnih članic.

Ekonomski in socialni svet

Ekonomski in socialni svet (ECOSOC) je osrednje telo za koordinacijo ekonomskih in socialnih zadev znotraj ZN in njihovega sistema organizacij. Obsega 54 članic, izvoljenih iz vseh regij sveta. Najmanj 70 odstotkov dela sistema ZN je namenjeno višanju življenjskih standardov, pogojev za gospodarsko in družbeno rast in razvoj ter polni zaposlenosti. Svet priporoča in usmerja aktivnosti, katerih namen je višanje gospodarske rasti držav v razvoju, podpora človekovim pravicam in vzpodbujanje mednarodnega sodelovanja v boju zoper revščino in nerazvitost.

Z namenom zadovoljevanja posebnih potreb je Generalna skupščina ustanovila številne specializirane agencije, kot so Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO), Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Organizacija ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) ter različne programe kot so Razvojni program ZN (UNDP), Sklad ZN za otroke (UNICEF) in Urad Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR). Delo teh agencij in programov usmerja ECOSOC.

Skrbniški svet

Skrbniški svet je bil v okviru Ustanovne listine ustanovljen za nadzor nad upravo ozemelj (nekdanjih kolonij ali odvisnih ozemelj), ki so bila postavljena pod mednarodni skrbniški sistem. Sistem je bil ustanovljen po koncu druge svetovne vojne z namenom pospeševanja napredka prebivalcev omenjenih skrbniških območij in njihovega razvoja v smeri samouprave ali neodvisnosti.

Od ustanovitve Skrbniškega sveta je več kot 70 takratnih kolonij, vključno z vsemi 11 prvotnimi skrbniškimi območji, doseglo neodvisnost s pomočjo ZN. Kot rezultat omenjenega je Skrbniški svet leta 1994 formalno razglasil ukinitev svojega delovanja in se odločil sestati v primeru potrebe. 

Meddržavno sodišče

Meddržavno sodišče (ICJ) je glavni sodni organ ZN. Sodišče, imenovano tudi “Svetovno sodišče”, sestavlja 15 sodnikov iz med seboj različnih držav, ki so izvoljeni s strani Generalne skupščine in Varnostnega sveta. Sodišče rešuje pravne spore med državami, ne pa tudi med posamezniki, in sicer v skladu z mednarodnim pravom. Če se država noče udeležiti sojenja, ji to ni potrebno, razen če jo vežejo določene pogodbene obveznosti. Ko država enkrat sprejme sodno oblast (jurisdikcijo) sodišča, so njegove odločitve obvezujoče.

Sedež Meddržavnega sodišča je v Haagu na Nizozemskem. Uradi sodišča se nahajajo v “Palači miru”, ki jo je ustanovila Fundacija Carnegie, zasebna neprofitna organizacija. V isti stavbi je prvotno imelo sedež Stalno meddržavno sodišče, ki je predhodnik sedanjega sodišča. ZN dajejo fundaciji letni prispevek za uporabo stavbe.

Sekretariat

Sekretariat je sestavljen iz mednarodnih uslužbencev, ki delajo na sedežu ZN v New Yorku kot tudi na uradih ZN v Ženevi, na Dunaju, Nairobiju in drugih lokacijah. Sestavljen je iz oddelkov in uradov s skupnim številom zaposlenih okoli 16.000 iz približno 175 držav. Vključno s civilnim osebjem na operacijah za podporo miru je skupno število osebja ocenjeno na 30.000. Naloga uslužbencev je izvajanje administrativnega dela ZN, kot ga nareka Generalna skupščina, Varnostni svet in drugi organi. 

Sekretariat vodi generalni sekretar. Imenovan je s strani Generalne skupščine na priporočilo Varnostnega sveta za dobo 5 let. Generalni sekretar kot vodja administracije ZN usmerja delo Sekretariata. Odgovoren je tudi za izvajanje odločitev različnih organov ZN. 

Generalni sekretar lahko na dnevni red Varnostnega sveta uvrsti vsako zadevo, ki po njegovem mnenju ogroža mednarodni mir in varnost. Svoje “dobre usluge” lahko uporabi za preprečevanje konfliktov ali promocijo mirnega reševanja sporov med državami. Generalni sekretar se lahko po lastni presoji ukvarja tudi s humanitarnimi in drugimi problemi, ki jim daje poseben pomen.

Od ustanovitve ZN je bilo samo osem generalnih sekretarjev: 

  1. Trygve Lie (Norveška), 1946-1952
  2. Dag Hammarskjöld (Švedska), 1953-1961
  3. U Thant (Burma, sedaj Mjanmar), 1961-1971
  4. Kurt Waldheim (Avstrija), 1972-1981
  5. Javier Pérez de Cuéllar (Peru), 1982-1991
  6. Boutros Boutros-Ghali (Egipt), 1992-1996
  7. Kofi Annan (Gana), 1997-2006
  8. Ban Ki-moon (Južna Koreja), od leta 2007.