... bolj pravičen svet

29. Zaradi izkoriščanja trgovanja z ljudmi trpi na milijone ljudi, pojav pa pogosto označimo kot suženjstvo 21. stoletja. Kriminalci svoje žrtve pogosto pridobijo s silo, ugrabitvijo ali prevaro, nato pa jih izkoriščajo na različne načine, kar vključuje prostitucijo, prisilno delo in odstranjevanje organov. Nobena država ni pred tem varna. Preko Protokola Združenih narodov o preprečevanju, zatiranju in kaznovanju trgovine z ljudmi so se države zavezale s skupnimi močmi preprečevati to kriminalno dejanje, zaščititi žrtve in preganjati povzročitelje. UNODC vodi Globalno iniciativo boja proti trgovanju z ljudmi, s katero ozavešča javnost o tem kriminalnem dejanju, širi o njem razpoložljive informacije in pomaga posameznim državam, da se z njim lažje spopadajo. V letu 2009 je UNODC objavil prvo globalno poročilo, ki ocenjuje razsežnosti trgovanja z ljudmi.

30. V zadnjem desetletju so skorumpirani voditelji ukradli milijarde dolarjev državam, ki so jih vodili. UNODC v sodelovanju s Svetovno banko pomaga revnim državam, da si opomorejo zaradi tovrstnih kraj in pridobljeni denar namenijo v razvojne namene. V ta namen je bila ustanovljena Iniciativa za okrevanje zaradi ukradenega premoženja (StAR), ki spodbuja sodelovanje med razvitimi državami in državami v razvoju ter med javnimi in zasebnimi sektorji. Osnovni namen iniciative je vrnitev ukradenega premoženja. Cilj iniciative je zmanjšati ranljivost držav nasproti tovrstni kriminaliteti, ukinitev davčnih oaz za umazani denar in pomagati državam, da dobijo nazaj svoj denar.