... varovanje okolja

22. Globalno nadzorovalno omrežje CTBTO, ki zaznava jedrske eksplozije, pomaga tudi centrom za opozarjanje pred tsunamiji pri njihovem hitrejšem obveščanju. CTBTO omrežje neposredno posreduje seizmične in hidroakustične podatke tem centrom na območju Indijskega in Pacifiškega oceana (vključno z Avstralijo, Indonezijo, Japonsko, Malezijo in Združenimi državami). Ti centri tako pridobijo aktualne podatke do dve in pol minute prej kot z lastnim sistemom zaznavanja, kar jim omogoča, da lahko prebivalstvo obvestijo ob nevarnosti še hitreje. Zbrani podatki preko omrežja CTBTO so najboljši, kar se tiče pravočasnosti, uporabnosti in kvalitete. Preko tega omrežja je možno tudi napovedati izbruhe ognjenikov in potrese, zaznati izpuste radioaktivnih snovi in povečati naše znanje o podnebnih spremembah.

23. UNIDO pomaga industrijam pri uvajanju čistih tehnologij. Kot primer lahko navedemo Venezuelo, ki v ozračje spušča kloro-floro ogljikovodike (CFC pline). Ti plini se večinoma uporabljajo v hladilnikih in klimatskih napravah ter so znani po tem, da uničujejo ozonski plašč. UNIDO se povezuje z venezuelskimi institucijami, da usposabljajo svoje tehnične strokovnjake za okolju prijazne tehnologije in jih opremijo s potrebno opremo. Usposobili so blizu 3.000 tehničnih strokovnjakov in razvili ter vpeljali kodeks njihovega delovanja. Sedaj obstoječe CFC pline skladiščijo, obdelajo in reciklirajo.

24. Jedrske tehnologije omogočajo identificirati in blažiti okoljske probleme, ki jih povzroča onesnaževanje. IAEA pomaga varovati svetovne oceane preko vodenja edinega laboratorija Združenih narodov za morsko okolje. Slednji preučuje morsko okolje in koordinira tehnične vidike mednarodnega varovanja oceanov, izvaja usposabljanja in podporne programe.

25. Človek je v vesolje poslal že preko 14.100 objektov, ki sedaj obkrožajo Zemljo. Od tega je skoraj 3.300 satelitov, vesoljskih postaj s posadko ali njihovih sestavnih delov, pri čemer je manj kot tretjina vseh operativnih. UNOOSA upravlja z edinim mednarodnim registrom, ki predstavlja uradne podatke s strani vlad o izstreljenih objektih v zemeljsko orbito ali izven nje. Z registracijo takšnega objekta država ali organizacija prevzame odgovornost za njegovo upravljanje in morebitno škodo, ki bi jo takšen objekt lahko povzročil. Register s tem olajša implementacijo drugih mednarodnih pogodb in pravnih načel, ki urejajo raziskovanje in rabo vesolja v miroljubne namene.

26. Gorski predeli so eni izmed najbolj okoljsko občutljivih območij, če pomislimo na erozijo tal, poplave, plazove, sušo, gozdne požare in pomanjkanje vodnih virov. Podnebne spremembe lahko v gorskih predelih zmanjšajo trdnost kamnitih blokov (permafrosta), kar poveča verjetnost udorov. Tehnologija v vesolju lahko zagotavlja potrebne informacije za varovanje gorskih ekosistemov preko satelitskih senzorjev, satelitske komunikacije in globalnih navigacijskih sistemov. UNOOSA pomaga državam rabo teh tehnologij v namene trajnostnega razvoja gorskih predelov. Od leta 2004 naprej se UNOOSA ukvarja z gorskimi območji, kot primer pa lahko damo pogorja Hindukuša, Himalaje in Andov.

27. Območje gorovja Karpatov se razteza od Češke, Slovaške, Poljske, Madžarske, Ukrajine, Romunije in vse do Srbije. V Karpatski konvenciji oziroma Konvenciji o varstvu Karpatov se omenjene države strinjajo, da bodo ob pomoči Programa Združenih narodov za okolje (UNEP) na Dunaju sodelovale pri varovanju tega gorskega ekosistema s spodbujanjem trajnostnega regionalnega razvoja. Skozi mednarodno sodelovanje, javno-zasebno partnerstvo in izmenjavo izkušenj na regionalni in svetovni ravni se sedaj bolje upravlja z varovanjem gorskih območij, spodbuja se trajnostni turizem v gorah, storitve ohranjanja gorskih ekosistemov pridobivajo na pomenu in bolj uspešno se trži proizvode v gorah.

28. Donavski bazen zajema 19 držav Evrope in je tako najbolj mednaroden rečni bazen na svetu. Mednarodna komisija za zaščito reke Donave (ICPDR) je platforma držav donavskega bazena, ki so se odločile sodelovati pri zaščiti reke in reševanju njihovega skupnega problema poplavljanja reke. Uničujoče poplave iz 1990-ih so spremenile način razmišljanja, torej iz želje po obvladovanju narave so prišli do prilagajanja na poplave. Države donavskega bazen so se odločile sodelovati pri blaženju posledic poplav skozi Mednarodni akcijski program trajnostne zaščite pred poplavami.