... bolj zdrav svet

17. Mednarodna prizadevanja za obvladovanje svetovnega problema drog niso obrodila sadov, saj se je v zadnjih 25-ih letih raba drog nenehno povečevala in dosegla pandemijo. UNODC si prizadeva zmanjšati ponudbo in povpraševanje po prepovedanih drogah v skladu s tremi mednarodnimi sporazumi za nadzor nad drogami in preko sodelovanja z državami na področju izboljševanja javnega zdravja in varnosti. Slednje poskušajo doseči preko preprečevanja zlorabe drog, nadzora nad njimi in zdravljenja odvisnosti. Mednarodni nadzorni svet za droge (INCB) sodeluje z vladami pri zagotavljanju dostopa do ustreznih količin drog v zdravstvene namene in s tem preprečuje njihovo preusmeritev na prepovedane trge.

18. Publikacije UNODC o prepovedanem gojenju opija in koke se pojmuje kot 'zlati standard' raziskovanja na tem področju in tako prispevajo k oblikovanju na znanju temelječih politik. Vlade, mediji in celo obveščevalne agencije se zanašajo na raziskave in analize UNODC. Podatki, ki se pridobivajo s satelitsko tehnologijo ali z raziskovalci na terenu, služijo vladam pri načrtovanju strategij za preprečevanje gojenja prepovedanih drog. Za nadzor nad gojenjem UNODC sodeluje z glavnimi proizvajalkami drog, in sicer s Kolumbijo, Perujem in Bolivijo glede koke, Afganistanom, Mjanmarjem in Ljudsko demokratično republiko Laos glede opija, ter Marokom glede marihuane.

19. Znanstveni komite Združenih narodov za posledice jedrskega sevanja (UNSCEAR) sistematično vrednoti svetovne in regionalne ravni ter trende izpostavljenosti sevanju, hkrati pa zagotavlja znanstveno osnovo za mednarodne varnostne standarde pred sevanji. UNSCEAR je pred kratkim ponovno ovrednotil izpostavljenost sevanju zaradi naravnih virov, zdravstvenih postopkov, nesreč (kot je bila tista v Černobilu leta 1986) in zaradi proizvodnje orožja ter njenega preizkušanja. Do odprtja Pogodbe o popolni prepovedi jedrskih poskusov (CTBT) v podpis leta 1996 so izvedli več kot 2.000 preizkusov jedrskega orožja, kar je povzročilo radioaktivno onesnaževanje, ki še sedaj ogroža tako človeka kot naravo. Kot primer lahko navedemo povečane vrednosti radioaktivnega stroncija 90, ki so ga našli v zobeh dojenčkov po vsem svetu. CTBT bo prepovedala vse jedrske eksplozije na Zemlji od trenutka, ko bo stopila v veljavo, in tako v veliki meri prispevala k človekovemu zdravju in čistemu okolju.

20. Na svetu obstaja okrog 1.400 infekcijskih obolenj, med katerimi so določene oblike eden izmed največjih razlogov smrti v državah v razvoju. Polovica svetovne populacije živi na prizadetih območjih. Samo za malarijo na leto zboli do 300 milijonov ljudi, najmanj milijon pa jih umre. UNOOSA pomaga državam pri rabi aplikacij iz vesolja za namene preprečevanja širjenja obolenj. Satelitski senzorji, globalni navigacijski sistemi in geografski informacijski sistemi olajšajo uporabo ekoloških, okoljskih in drugih podatkov pri napovedovanju širjenja obolenj kot so malarija in tropska mrzlica denga.

21. IAEA ima dolgo zgodovino boja proti raku. Podpira diagnostiko in zdravljenje, ki vključuje terapije obsevanja in nuklearno medicino ter državam v razvoju omogoča dostop do tovrstnih praks. Program tehničnega sodelovanja, ki ga nudi IAEA, je v zadnjih 30-ih letih omogočil projekte s področja radiološke terapije in nuklearne medicine v skupni vrednosti preko 200 milijonov ameriških dolarjev.