... bolj varen svet

9. Od trenutka, ko bo v veljavi Pogodba o popolni prepovedi jedrskih poskusov (CTBT), bodo vsi takšni poskusi prepovedani. Takrat bo skoraj nemogoče razvijati jedrsko orožje ali izboljšati obstoječi arzenal, pri čemer je potrebno poudariti, da je sporazum že pred svojo uradno veljavnostjo vzpostavil močno normo proti izvajanju jedrskih poskusov. Pred odprtjem pogodbe v podpis se je izvedlo 2.048 jedrskih poskusov, po njem pa samo 5, pri čemer so še ti sprožili vsesplošno obsodbo.

10. Pripravljalna komisija Organizacije za pripravo celovite Pogodbe o prepovedi jedrskih poskusov (CTBTO) oblikuje globalno nadzorovalno omrežje, preko katerega v prihodnosti noben jedrski poskus ne bo ostal neopažen. Ko bo sistem dokončan, ga bo sestavljalo blizu 340 postaj v 89-ih državah. Postaje, opremljene s seizmičnimi, hidroakustičnimi in zvočnimi detektorji, bodo zaznale vsako premikanje podzemnih mas, ali premikanje v oceanih ali pa v atmosferi. Radionuklidne postaje bodo služile zaznavanju kakršnekoli stopnje radioaktivnega sevanja v ozračju. Omrežje je trenutno skoraj v 75-ih odstotkih končano in že sedaj predstavlja pomembno svarilo potencialnim kršiteljem.

11. IAEA pomaga preprečevati širjenje jedrskega orožja tako, da nadzoruje države, ki uporabljajo jedrsko energijo in da na skrivaj ne morejo razvijati jedrskega orožja. Več kot 150 držav ima z IAEA sklenjene jamstvene sporazume, preko katerih lahko inšpektorji te agencije preverjajo resničnost civilne rabe skoraj 1.000 jedrskih objektov po vsem svetu.

12. Več kot 420 milijonov pomorskih kontejnerjev se prevaža vsako leto po svetu in to dejansko brez nadzora. Organizirane kriminalne združbe in teroristi lahko izrabijo te kontejnerje za svoje namene. Urad Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC) in Svetovna carinska organizacija sta zato oblikovala program za nadzor kontejnerjev, ki vladam pomaga nadzorovati premikanje pomorskega tovora. Program trenutno deluje v štirih pristaniščih, in sicer v Ekvadorju, Senegalu, Gani in Pakistanu, vendar se širi po svetu. Z njegovo pomočjo se izvaja pomoč ekipam nadzora v pristaniščih in oblikuje celovite ter moderne sisteme nadzora, ki omogočajo inšpekcije tveganih kontejnerjev.

13. Zahodna Afrika je postala ključna tranzitna točka za tihotapljenje na stotine milijonov dolarjev vrednega kokaina iz Latinske Amerike v rastoči evropski trg. Kriminalne združbe ostajajo nekaznovane, naraščajoče trgovanje z drogami pa povečuje stopnjo korupcije in ogroža varnost v regiji. UNODC je bil prvi, ki je oznanjal pričujočo krizo in se začel spopadati z njo s številnimi iniciativami. Opozarjali so na pomanjkanje informacij o kriminalnih dejanjih povezanih z drogami in pozivali po reformi varnostnega sektorja, pravnih sredstev in komunikacije med letališči.

14. Služba za informacijsko tehnologijo (ITS) od UNODC ponuja IT rešitve za vladne obveščevalne službe, sodne organe, organe pregona in urade za droge. ITS razvija, širi in nudi podporo za svoje IT rešitve, ki se trenutno uporabljajo v 40-ih državah. Nacionalni sistem nadzora nad drogami (NDS) in internetni program PEN samodejno zaznavata dovoljenja za proizvodnjo in uvoz/izvoz nadzorovanih snovi in zdravstvenih proizvodov. Družino programskih rešitev, ki se jih označuje kot 'go', vključuje goAML sistem, ki so ga oblikovali za odkrivanje pranja denarja, goCASE, ki predstavlja sistem upravljanja za obveščevalne službe, sodne organe in organe pregona, in goIDM model, ki postavlja standarde za vladne službe pri vpeljevanju IT infrastrukture, vključno z uporabo strežnikov, osebnih računalnikov, lokalnih mrež in povezav z internetom.

15. Satelitska in druga tehnologija v vesolju lahko zagotavlja življenjsko pomembne informacije za preprečevanje naravnih in človeških nesreč ter služi kot pomoč pri reševalnih akcijah v primeru le-teh. Od leta 2003 je možen dostop do informacij iz vesolja. Do sedaj so takšne informacije pomagale številnim žrtvam, saj se je od takrat zgodilo že več kot 80 večjih katastrof, vključno s tsunamijem v Indijskem oceanu leta 2004, potresom v Kašmirju leta 2005, ciklonom v Mjanmarju leta 2008 in sečuanskim potresom istega leta. Sistem informiranja upravlja Urad Združenih narodov za vesoljske zadeve (UNOOSA), ki si prizadeva, da bi vse države bile sposobne dostopati do informacij iz vesolja in jih uporabljati kot podporo pri upravljanju z naravnimi nesrečami ter pri organiziranju nujne pomoči. Sistem tudi služi kot tehnična podpora za hitrejši prenos informacij v nujnih razmerah.

16. UNOOSA po vsem svetu organizira usposabljanja strokovnjakov za uporabo mednarodnega 'COSPAS-SARSAT' satelitskega sistema za iskanje in reševanje, ki je v pomoč pri iskalnih in reševalnih operacijah na morju, kopnem in v zraku. Sistem sestavljajo signalizacijski oddajniki, ki pošiljajo klice v sili in informacije o lokaciji ponesrečencev preko satelita do reševalnih ekip. Sistem je dostopen vsaki državi in brezplačen za končne uporabnike. Do sedaj je sistem že rešil več kot 25.000 ljudi v okoli 6.800 reševalnih akcijah. Omenjeni sistem so tudi nadgradili za namene preprečevanja piratstva in terorističnih napadov.