Točke 41 do 50

41 Boj proti terorizmu

Države članice koordinirajo svoje protiteroristične ukrepe preko Združenih narodov. Leta 2006 so ZN sprejeli globalno strategijo za boj proti terorizmu, kar je prvič doslej, da so se vse države sporazumele o skupnem pristopu glede boja proti terorizmu. Agencije in programi ZN državam pomagajo, da to skupno strategijo tudi uresničujejo, jim zagotavljajo pravno pomoč in spodbujajo mednarodno sodelovanje pri boju proti terorizmu. ZN so torej vzpostavili pravno podlago za boj proti terorizmu. Pod okriljem ZN se je izpogajalo šestnajst globalnih pravnih instrumentov, med katerimi so sporazumi proti jemanju talcev, ugrabitvi letal, terorističnim bombnim napadom, financiranju terorizma in še najnovejši sporazum proti jedrskemu terorizmu.

42 Pomoč pri razreševanju večjih mednarodnih sporov

Meddržavno sodišče (ICJ) je z razsodbami in svetovalnimi mnenji pomagalo rešiti mednarodne spore zaradi teritorialnih vprašanj, morskih meja, diplomatskih odnosov, odgovornosti države, ravnanja s tujci, uporabe sile in podobnega.

43 Izboljševanje svetovnih trgovinskih odnosov

Konferenca ZN o trgovini in razvoju (UNCTAD) pomaga državam v razvoju pri sklepanju trgovinskih sporazumov in pridobivanju prioritetne obravnave njihovega izvoza. Izpogajala je mednarodne blagovne sporazume, ki državam v razvoju zagotavljajo pravične cene, izboljšujejo učinkovitost njihove trgovinske infrastrukture in jim na različne načine pomagajo razvejiti proizvodnjo ter jih vključiti v svetovno gospodarstvo.

44 Spodbujanje gospodarskih reform

Svetovna banka in Mednarodni denarni sklad mnogim državam pomagata izboljšati vodenje gospodarstva, jim ponujata začasno finančno podporo, ki lajša plačilnobilančne težave, in nudita usposabljanje za vladne finančne uradnike.

45 Spodbujanje stabilnosti in reda na svetovnih morjih

Združeni narodi vodijo mednarodna prizadevanja za ureditev uporabe morij z eno samo konvencijo. Konvencija ZN o pomorskem pravu iz leta 1982, ki jo je sprejel skoraj ves svet, daje pravno podlago za vse dejavnosti v oceanih in morjih. Konvencija določa pravila za ustanovitev pomorskih con, pravice in dolžnosti držav z dostopom na odprto morje in brez njega, vključno z osnovami navigacije, varovanjem morskega okolja in njegovim znanstvenim raziskovanjem ter ohranitvijo in trajnostnim izkoriščanjem ribolovnih virov. Pogodba tudi vključuje mehanizme za reševanje sporov.

46 Izboljšanje potovanja z letali in ladjami

Agencije ZN so odgovorne za oblikovanje varnostnih standardov za potovanja z letali in ladjami. Mednarodna organizacija za civilno letalstvo (ICAO) je prispevala k temu, da je postalo potovanje z letali najbolj varna oblika transporta. Leta 1947, ko je z letali potovalo 21 milijonov ljudi, je v letalskih nesrečah umrlo 590 ljudi. Leta 2007 je bilo število žrtev 581 pri 2,2 milijardah letalskih potnikov. Mednarodna pomorska organizacija (IMO) je na podoben način prispevala k bolj čistemu in varnemu potovanju z ladjami. Statistike kažejo, da postaja plovba varnejša in da se izboljšuje prijaznost do okolja. Izguba ladij upada, smrtnih žrtev je vse manj, nezgode z onesnaženjem morja so upadle, kot tudi primeri onesnaženja z nafto. Zmanjšuje se tudi onesnaževanje zraka in onesnaževanje z odplakami. Vse to je bilo doseženo kljub vedno večji količini blaga, prepeljanega po morju.

47 Boj proti mednarodnemu kriminalu

Urad ZN za droge in kriminal (UNODC) v sodelovanju z državami in drugimi organizacijami preprečuje mednarodni organizirani kriminal. S tem ko nudi pravno in tehnično podporo, se bori proti korupciji, pranju denarja, trgovini z mamili in tihotapljenju migrantov ter krepi sisteme kazenskega pravosodja. Državam pomaga pri preprečevanju terorizma, je glavni vodja pri globalnem boju proti trgovanju z ljudmi in skupaj s Svetovno banko pomaga državam vrniti premoženje, ki so si ga prilastili nepošteni voditelji. Urad igra odločilno vlogo pri posredovanju in uveljavljanju pomembnih mednarodnih pogodb, kot sta na primer Konvencija ZN proti korupciji in Konvencija ZN proti organiziranemu mednarodnemu kriminalu.

48 Obvladovanje svetovnega problema drog

Urad ZN za droge in kriminal (UNODC) teži k zmanjšanju ponudbe in povpraševanja prepovedanih drog na podlagi treh osrednjih konvencij ZN o nadzoru nad drogami. Urad deluje skupaj z državami s ciljem izboljšanja zdravja ljudi in zagotavljanja javne varnosti tako, da preprečuje, zdravi in nadzoruje zlorabo drog. Prizadevanja po obvladovanju svetovnega problema drog pa niso obrodila sadov, saj se je zloraba drog v zadnjih 25-ih letih povišala in se približala pandemiji. Številne regije ostajajo nestabilne prav zaradi pridobivanja drog in trgovanja z njimi. Iz tega razloga je UNODC še posebej vpleten v nadzor drog v Afganistanu, andskih državah, centralni Aziji, Mjanmaru in zahodni Afriki.

49 Spodbujanje spodobnega dela

Mednarodna organizacija za delo (ILO) je ustvarila standarde in temeljna načela ter pravice na delovnem mestu. Med te sodi svoboda združevanja, pravica do kolektivnega pogajanja, odprava vseh oblik prisilnega dela, ukinitev dela otrok in odprava diskriminacije na delovnem mestu. Ključne dejavnosti organizacije so spodbujanje zaposlovanja in socialnega varstva za vse ter močan družbeni dialog med organizacijami delodajalcev in delojemalcev ter vladami.

50 Izboljševanje pismenosti in šolstva v državah v razvoju

Danes zna brati in pisati 83 odstotkov odraslih v državah v razvoju, 84 odstotkov otrok pa obiskuje osnovno šolo. Nov cilj je doseči, da bi vsi otroci do leta 2015 zaključili osnovno šolo. Programi, s katerimi krepimo izobraževanje in napredek žensk, so pomagali izboljšati stopnjo pismenosti med ženskami v državah v razvoju s 36 odstotkov leta 1970 na 79 odstotkov leta 2007. Naslednji cilj je zagotoviti, da bi do leta 2015 vse deklice zaključile osnovno in srednjo šolo.