Pogovori o pogajalskih tekstih načrtovanega decembrskega vrha OZN na temo podnebnih sprememb

1. junij 2009 – Delegati iz 182 držav so se danes zbrali v Bonnu v Nemčiji, da bi začeli s pogovori o pogajalskih tekstih, ki bil lahko bili uporabljeni na decembrskem vrhu OZN na temo podnebnih sprememb.

Na dvotedenskih pogovorih v Bonnu, ki predstavljajo že drugo tako srečanje OZN to leto, naj bi se zbralo čez 4000 udeležencev, vključno s predstavniki vlad, privatnega sektorja, okoljevarstvenih organizacij in raziskovalnih institucij.

Nova zaveza, ki naj bi jo sprejeli v Københavnu na Danskem, naj bi nasledila Kjotski protokol, ki se izteče leta 2012.

»Politične okoliščine so primerne za sprejetje sporazuma,« je dejal Yvo de Boer, izvršni sekretar okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah (UNFCCC). »Prepričan sem, da bo decembrska konferenca privedla do rezultatov.«

»Trenutna finančna kriza je povečala potrebo po globalnih odgovorih na globalna vprašanja,« je še dodal.

Michael Zammit Cutajar, predsednik delovne skupine za dolgoročno sodelovanje v okviru UNFCCC, meni, da pogajalski teksti predstavljajo odskočno desko za mednarodne pogovore.

V zadnjih tednih je generalni sekretar Ban Ki-moon močno spodbujal države, naj pristopijo k novi zavezi o podnebnih spremembah. Opozoril jih je, da bodo dolgoročne posledice ne ukrepanja hujše od stroškov, ki bodo nastali zaradi takojšnjega odziva.

»Živimo v medsebojno povezanem svetu,« je dejal gospodarskim voditeljem prejšnji mesec. »Učinkovit dogovor v Københavnu bi povečal zaupanje v multilaterizem, medtem ko bi neuspeh pomenil slabo novico za vse.«

Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO), Program ZN za okolje (UNEP) in čez ducat nevladnih organizacij je pozvalo pogajalce, naj v novo zavezo vključijo tudi ribištvo in vodno biosfero.

Borba milijonov ribičev in obalnih prebivalcev za vsakdanji kruh bo zaradi podnebnih sprememb še težja. Zaradi globalnega ogrevanja se znižuje dostopnost in kvaliteta rib ter zvišuje tveganje za zdravje.

Okoli 520 milijonov ljudi po svetu, kar predstavlja 8 odstotkov svetovnega prebivalstva, je odvisno od ribištva in vodne biosfere.

Brez takojšnjih prilagoditvenih ukrepov bo veliko ribiških in obalnih skupnosti, ki so že tako ranljive zaradi revščine in nerazvitosti, utrpelo še večjo škodo.

»Pri odločitvah se morajo izogniti politikam, ki bi negativno vplivale na že tako ogrožene vodne vire in človeška življenja. Namesto tega bi morali sprejeti ukrepe, s katerimi bi izkoristili prednost, ki jih prav ti vodni viri nudijo,« je dodal Kevern Cochrane iz FAO.

Vir: Informacijski center OZN

Kategorija: