Gaza še naprej umira na obroke

John Holmes - pomočnik generalnega sekretarja ZN za humanitarne zadeve in koordinator za nujno pomoč

Članek

Skoraj štiri mesece po prenehanju sovražnosti v Gazi je vedno bolj očitno, da je veliko potreb ostalo nezadovoljenih in da se je obnova ustavila. Donatorji so sicer obljubili denar za humanitarno pomoč, med njimi tudi Evropska unija, ki je bila leta 2008 največji donator pomoči za zasedena palestinska ozemlja in za obnovo Gaze. Vendar pa je dejanski pretok blaga glede na potrebe v celoti neprimeren in obnova je praktično nemogoča.

Okoli 75 odstotkov od milijona in pol prebivalcev Gaze potrebuje določeno obliko pomoči. Ampak tudi uvoz najnujnejših dobrin je podvržen strogim omejitvam, ki jih postavljajo izraelske oblasti. Dovoljen je le uvoz hrane in nekaterih drugih stvari. Material za obnovo in drugi rezervni deli so prepovedani. Izraelska prepoved izvoza, če izvzamemo za nekaj tovornjakov rož, je dodatno poslabšala položaj, saj je onemogočila industrijo in s tem delovna mesta v Gazi.

Februarja 2008 sem na lastne oči videl trpljenje civilnega prebivalstva v Gazi, ki ga je povzročila ta situacija. O tem trpljenju sem se ponovno lahko prepričal januarja 2009, nekaj dni po koncu vojaške operacije. Izrael očitno vidi uničenje na sto tisoče življenj kot kolektivno ceno, ki jo morajo civilisti v Gazi plačati za dejanja, ki so jih storili nekateri posamezniki.

Medtem ko ima Izrael primarno odgovornost za to strašno stisko človeškega dostojanstva v Gazi, pa mora tudi Hamas sprejeti svoj del krivde zaradi nesmiselnih raketnih napadov, ki jih je tako dolgo izvajal in tudi dopustil, da se jih izvaja z območja Gaze. Hamas je se dobro zavedal posledic, ki bi jih lahko imela ta dejanja in skoraj triletni molk glede usode izraelskega vojaka Gilada Shalita, a je vseeno nadaljeval z njimi. Njihova trditev, da so si vzeli k srcu interese Palestincev, je tako bila postavljena pod vprašaj.

V resnici bi prebivalci Gaze – tako kot drugi ranljivi ljudje po vsem svetu – raje kupili, kar potrebujejo, kot se zanašali na miloščino. Ampak zaradi strmega porasta nezaposlenosti mnogo družin nima nobenega vira dohodka, kar napoveduje predvidljiv padec celotne družbe v odvisnost od pomoči. Število ljudi, ki potrebujejo hrano, je naraslo na raven brez primere, kljub temu, da je hrana na voljo. Zaradi poškodb vodnega in sanitarnega omrežja, ki ju v trenutnih okoliščinah ni mogoče popraviti, sta se poslabšala tako dostop do vode kot tudi njena kvaliteta. Posledica tega je porast bolezni, ki se širijo prek vode, in potreba po dovažanju vode s tovornjaki.

Za izboljšanje humanitarne situacije v Gazi je potrebno reševanje življenj in temeljno obnovo oddvojiti od varnostnih in političnih vprašanj. Če bosta izraelsko-palestinski mir, za katerega si prizadevajo že več kot 60 let, in po novem tudi sprava med Palestinci ostala predpogoja za izboljšanje življenjskih razmer, se lahko zgodi, da bo Gaza še več let odvisna od miloščine in vsega, kar za Palestince v Gazi iz tega sledi.

Za začetek bi bilo dobro odpreti mejo za pretok humanitarnega blaga in blaga, potrebnega za obnovo. To naj se ne zgodi zato, ker Hamas tako hoče ali bi mu to koristilo, ali pa zato, ker so bile izpolnjene določene politične zahteve, ampak zgolj zato, ker Gaza to nujno potrebuje. Humanitarne delavce, ki se trenutno prijavljajo za pooblastilo za delo v Gazi, morata kot neodvisne in avtonomne priznati in spoštovati tako Hamas kot Izrael. Humanitarna pomoč je nevtralna in nepristranska in donatorji Gazi morajo to sporočilo poudariti ob vsaki priložnosti.

To so predhodni koraki, ki bi vsakodnevnemu življenju v Gazi prinesli vsaj malenkost dostojanstva, pri tem pa ne bi niti uresničevali niti ovirali političnih ciljev katere od strani.

Človečnost v Gazi je danes podrejena politiki in bedno kapljanje dobrin je največ, kar lahko svet ponudi prebivalcem, ujetim v političnem pat položaju, ki ga niso sami ustvarili. Obnova infrastrukture, ki je bila uničena med invazijo in skoraj dvoletno blokado, ter skrb za najbolj ranljive prebivalce Gaze – starejše in otroke – morata postati prioriteta.

Zaščita, hrana, voda, zdravstvena oskrba in zavetje so osnovne človeške potrebe, ne pa predmeti barantanja. Zadnji čas je, da to spoznajo vsi udeleženci, ki so odgovorni za neizmerno trpljenje v Gazi.

Vir: Informacijska služba ZN na Dunaju

Kategorija: