Od besed k dejanjem: uresničevanje sprejetih zavez za učinkovitejše in vključujoče odzivanje na humanitarne odzive

(Foto - SLOGA)Društvo za Združene narode za Slovenijo, platforma SLOGA in Fakulteta za družbene vede so 12. septembra v Hiši Evropske unije v Ljubljani organizirali okroglo mizo z naslovom »Med Svetovnim humanitarnim vrhom in Vrhom o beguncih in migrantih: krepitev aktivnih partnerstev za učinkovitejše naslavljanje humanitarnih izzivov«. Panelisti so razpravljali o rezultatih Svetovnega humanitarnega vrha in o pričakovanjih pred prihajajočim Vrhom o beguncih in migrantih ter se strinjali, da je potrebno krepiti partnerstva vseh deležnikov za učinkovitejše in vključujoče odzivanje na humanitarne odzive.

Konec maja je v Istanbulu potekal prvi Svetovni humanitarni vrh kot odziv na naraščajoče humanitarne izzive, ki je združil relevantne deležnike z različnih sfer na področju humanitarne pomoči iz več kot 170 držav. 19. septembra bo kot zasedanje na visoki ravni v sklopu Generalne skupščine Organizacije združenih narodov potekal Vrh o obsežnih gibanjih beguncev in migrantov s ciljem sodelovanja držav pri upravljanju migracij ter zagotavljanja bolj humanega in usklajenega pristopa. O teh procesih so na okrogli mizi, ki jo je moderiral direktor platforme SLOGA Albin Keuc, po uvodnem video nagovoru Martina Nesirkyja, direktorja Informacijske službe Združenih narodov na Dunaju, razpravljali prof. dr. Maja Bučar s Fakultete za družbene vede, Dubravka Šekoranja, vodja Sektorja za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na Ministrstvu za zunanje zadeve, Zoran Stančič, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, Špela Majcen Marušič, predstavnica za odnose z javnostmi na Uradu Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) Slovenija, in Jasna Djordjević, članica Strokovnega sveta za mednarodno razvojno sodelovanje pri Ministrstvu za zunanje zadeve.

Martin Nesirky je v video nagovoru opozoril, da je po svetu 130 milijonov ljudi odvisnih od humanitarne pomoči. Rdeča nit tako Agende za človeštvo in Agende 2030 za trajnostni razvoj je, da ne smemo nikogar pustiti zadaj. Trajnostni razvoj zahteva trajnostni mir. Generalni sekretar Organizacije združenih narodov Ban Ki-moon se je v septembru udeležil vrha G20 na Kitajskem, na katerem je predstavil dolgoročno vizijo trajnostnega razvoja, posebej v luči stabilne, vključujoče, trajnostne gospodarske rasti in uresničevanja Pariškega dogovora. Na Vrhu o beguncih in migrantih bodo svetovni voditelji prvič na srečanju na visoki ravni razpravljali o migracijah, kar je rezultat nepričakovanih stopenj mednarodne mobilnosti. Naslavljanje humanitarnih potreb je skupna, vendar deljena odgovornost. Cilj Vrha o beguncih in migrantih je priprava načrta oz. okvirja za naslavljanje potreb migrantov ter beguncev.

Prof. dr. Maja Bučar je opozorila na ogromen razkorak med sprejetimi zavezami in njihovim dejanskim uresničevanjem. Septembra lani so se svetovni voditelji soglasno zavezali k ciljem trajnostnega razvoja, ki določajo zagotavljanje varnih, urejenih in rednih migracij vseh migrantov ter polno spoštovanje njihovih človekovih pravic. Nedolgo po tem se je t. i. Balkanska pot beguncev in migrantov obrnila čez Slovenijo ter glede uresničevanja tega cilja smo lahko zelo skeptični. Glede razkoraka med sprejetimi zavezami in izvajanjem le-teh je opozorila, da vzrok leži tudi v nepoznavanju zavez; zato je potrebno krepiti ozaveščanje, kako se od podpisanih zavez premakniti k njihovemu uresničevanju.

Dubravka Šekoranja je povedala, da organizacija prvega Svetovnega humanitarnega vrha predstavlja uspeh mednarodne skupnosti. Vrh je bil sklican kot odziv na naraščajoč prepad med potrebami in sredstvi, ki so na voljo. Slovenija se je v priprave na Svetovni humanitarni vrh zgodaj vključila in je bila med bolj aktivnimi državami članicami Organizacije združenih narodov. V procesu posvetovanj pred Vrhom je aktivno sodelovala z nevladnimi organizacijami in organizirala srečanje po Vrhu, kar predstavlja primer dobre prakse sodelovanja med zunanjim ministrstvom ter nevladnimi organizacijami pri sooblikovanju politik. Slovensko delegacijo je na Svetovnem humanitarnem vrhu vodil predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar, vodja delegacije na Vrhu o beguncih in migrantih bo predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Poleg splošnih zavez Svetovnega humanitarnega vrha je Slovenija sprejela dodatne nacionalne zaveze skladno s prioritetami slovenske mednarodne humanitarne pomoči, vključno s krepitvijo financiranja in učinkovitosti pomoči. Na Vrhu o beguncih in migrantih lahko pričakujemo dogovor o naslavljanju begunskih vprašanj, dogovor o urejenih migracijah je bil prestavljen v 2018. Za spremljanje uresničevanja zavez Svetovnega humanitarnega vrha bo vzpostavljen poseben mehanizem. Glede ključnih izzivov pri naslavljanju humanitarnih potreb je Šekoranja poudarila, da je prioritete ob omejenih zmogljivostih težko določiti. Izpostavila je ozaveščanje, partnerstvo in učinkovitost; razvojna pomoč je namreč povezana z vsako družbeno celico.

Zoran Stančič je poudaril, da je Evropska unija največja donatorica humanitarne pomoči. Evropska unija je bila aktivno vključena v priprave na Svetovni humanitarni vrh, priprave so zajemale posvetovanja s številnimi deležniki. Kot odziv na begunsko krizo v Evropi je bil vzpostavljen program pomoči Turčiji s ciljem oskrbe beguncev. Poudarek stališč Evropske unije na Vrhu o beguncih in migrantih je na skupnem ukrepanju ter naslavljanju temeljnih vzrokov migracij v izvornih državah.

Špela Majcen Marušič je izpostavila, da je v Evropo je v preteklem letu vstopilo več kot milijon beguncev in migrantov, vendar je po svetu 64 milijonov razseljenih oseb po drugih kontinentih. Znotraj te številke je le 22,3 milijonov beguncev, pretežni delež predstavljajo notranje razseljene osebe, prosilci za mednarodno zaščito in osebe brez državljanstva. Pri naslavljanju begunske in migrantske problematike je izpostavila pomen mednarodnega sodelovanja in pravnih mehanizmov (vzpostavljenih varnih poti). Na Vrhu o beguncih in migrantih, ki bo potekal 19. septembra kot zasedanje na visoki ravni Generalne skupščine Organizacije združenih narodov v New Yorku (Združene države Amerike), se načrtuje vzpostavitev celovitega okvirja za odzivanje. Poleg oskrbe beguncev je pomembno tudi delo s skupnostmi, ki begunce sprejmejo, kjer prepoznava ključno vlogo nevladnih organizacij. Beguncem je potrebno pomagati, da uspejo v novem okolju, hkrati je potrebno krepiti razumevanje skupnosti. Pozabiti ne smemo niti na naslavljanje temeljnih vzrokov migracij.

Jasna Djordjević je opozorila, da je brez vzpostavitve trajnostnega miru vprašljivo uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja. Za učinkovitejše naslavljanje humanitarnih izzivov je prvenstveno potrebna politična volja.

Panelisti so se dotaknili tudi aktualne begunske in migrantske krize. Prof. dr. Maja Bučar je izpostavila spremenljiv diskurz med humanitarnimi problemi ter varnostnimi vprašanji. Enako meni Zoran Stančič, da je odgovornost za nestrpnost dela splošne javnosti do begunskih in migrantskih vprašanj na plečih politične elite, ki je vseskozi hkrati govorila o humanitarnem ter varnostnem izzivu. Strinjala sta se o ključni vlogi medijev, saj je ključen izziv naslavljanje strahov splošne množice, zato je potrebno predstavljati dobre prakse integracije migrantov v slovensko okolje. Stančič je dodal, da se moramo premakniti od gašenja požara k dolgoročnemu delu z deležniki na lokalni ravni. Špela Majcen Marušič se je strinjala, da je potrebno krepiti ozaveščanje po celotni državi. Jasna Djordjević je na primeru problematike delavcev migrantov v Sloveniji dodala, da se migrantske tematike ne dotikajo le prihoda migrantov iz tujih držav.

V razpravi so bila odprta vprašanja glede identifikacije temeljnih vzrokov migracij in politizacije humanitarne pomoči. Prof. dr. Maja Bučar meni, da svet odgovora glede redistribucije virov še ni sposoben dati. Kljub razvojni politiki, ki si prizadeva globalne neenakosti naslavljati od 2. svetovne vojne dalje, se neenakosti povečujejo; ker je svet globalna vas in informacije potujejo s svetlobno hitrostjo, beležimo rekordne stopnje mednarodnih migracij. Govorci so se strinjali, da so za spremembo diskurza primarno odgovorni odločevalci, zanemariti pa ne gre vloge medijev. Ozaveščanje bo tudi pripomoglo k uresničevanju zavez, sprejetih na mednarodni ravni, tudi v praksi, na nacionalni ravni. Humanitarne izzive lahko učinkovito naslavljamo le z aktivnimi partnerstvi, kar je eden od ciljev trajnostnega razvoja.

Okrogla miza je potekala v okviru projekta Društva za ZN za Slovenijo z naslovom "VSTANI IN UKREPAJ: prihodnost, ki jo želimo," ki ga sofinancira Republika Slovenija, Ministrstvo za zunanje zadeve.
Kategorija: