Ob mednarodnem dnevu beguncev: Tragične posledice pomanjkanja solidarnosti

(UN Photo, Eskinder Debebe)20. junij 2016 - Skupna izjava nevladnih organizacij Amnesty International Slovenije, Človekoljubnega in dobrodelnega društva Up, Društva Humanitas, Društva za nenasilno komunikacijo, Inštituta za afriške študije, Mirovnega inštituta, Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij, Zavoda Abraham, Zavoda Global, Zavoda Povod, Zavoda Krog in Združenja Sezam:

Današnji dan je dan solidarnosti z ljudmi, ki so bili prisiljeni zbežati z domov zaradi vojn in preganjanja. V zadnjem letu smo bili priča izjemnemu pogumu begunk in beguncev ter videli številne dobre ljudi, ki so odprli svoja srca in jim izrekli dobrodošlico.

Po drugi strani pa smo doživeli tudi osupljivo pomanjkanje politične volje za močan skupen odziv, prelaganje odgovornosti, dehumanizacijo beguncev, zanikanje njihovega dostojanstva, podpihovanje sovražnega govora in številne kršitve človekovih pravic beguncev, ki so še poglabljale njihovo trpljenje.

Veliko večino beguncev gostijo države v razvoju

Priča smo sramotnemu neravnovesju skrbi za begunce. Kar 86 odstotkov begunk in beguncev je v regijah v razvoju. Bogatejše države (med njimi tudi Slovenija) pa ne prevzemajo svojega deleža odgovornosti za njihovo zaščito, zaostrujejo svojo zakonodajo, omejujejo dostop do azilnega postopka in že dolga leta ne pomagajo dovolj, niti finančno niti s preseljevanjem dela beguncev v svoje države.

Takšno pomanjkanje solidarnosti ima tragične posledice za njihova življenja. Pogosto životarijo v begunskih taboriščih ali so potisnjeni v kremplje izkoriščevalskih tihotapcev in se podajo na nevarne poti, kjer tvegajo tudi življenje. S tem pošiljajo jasno sporočilo o odvečnosti beguncev kot človeških bitij, s tem pa tudi odvečnosti vseh nas.

Slovenija se mora bolj izkazati pri zaščiti begunk in beguncev

Nevladne organizacije, ki delujemo na področju človekovih pravic in v podporo beguncem, ob mednarodnem dnevu beguncev pozivamo predstavnike naše države, naj poskrbijo, da bo Slovenija prevzela svoj pravičen delež odgovornosti za nudenje zaščite ljudem in sprejela ter ponudila zaščito več begunkam in beguncem ter jim omogočila možnost dostojnega življenja v Sloveniji.

Kar dela Slovenija oziroma kar je do sedaj obljubila, je premalo in prepočasi. Medtem ko po ocenah UNCHR nujno preselitev potrebuje skoraj 1,2 milijona beguncev, je Slovenija doslej obljubila, da jih sprejme 20. Obljubljene premestitve 567 prosilk in prosilcev za azil iz Grčije ter Italije pa potekajo zelo počasi (od 40 do 50 prosilk in prosilcev na mesec, začenši z letošnjim majem). Ljudje medtem trpijo, ujeti so v negotovosti in slabih razmerah, otroci izgubljajo leta otroštva ter mesece, morda celo leta šolanja.

Mednarodna skupnost držav, vključno s Slovenijo, se lahko in se mora bolj izkazati pri zaščiti begunk ter beguncev. Skrb zanje mora biti skrb vsega sveta in k njej morata pravično prispevati tudi Evropska unija ter Slovenija.

Gre za očete, matere, dedke, hčerke …, ki so nekoč živeli svoja življenja. In ta so se zaradi vojn in preganjanja popolnoma porušila. Ljudi, ki so se rodili nekje, kjer je zdaj njihovo življenje ogroženo. Ki torej niso imeli sreče, kot jo ima večina od nas. Zdaj potrebujejo zaščito.

Kaj če bi se svet enako obnašal, če bi morali bežati mi?

Kategorija: