Nobena družba ni imuna pred rasizmom

Izid konference ZN proti rasizmu
Članek Navanethem Pillay
Visoka komisarka ZN za človekove pravice

Ta teden je v Ženevi potekala revizijska konferenca ZN proti rasizmu. Kritiki konference so nas prepričevali, da se je napredek ustavil, vendar temu ni tako. Udeleženci konference so s konsenzom sprejeli dokument, ki nadgrajuje dogovore iz Durbana pred osmimi leti, ko so se prvič zavezali k boju proti rasni diskriminaciji in nestrpnosti po svetu. Sprejetje dokumenta pomeni upanje na boljši jutri.

Rasizem pa se nadaljuje kljub desetletjem posredovanja, kljub trudu velikega števila skupin in držav ter kljub mnogim primerom, ki nas opozarjajo na strašanski davek rasizma. Nobena družba ni imuna, velika ali mala, bogata ali revna. Konferenca v Ženevi je bila za vse države priložnost, da se sestanejo in sporazumejo o skupnem dokumentu, ki je postal izraz skupne težnje: upreti se rasizmu v vseh njegovih pojavnih oblikah in ga hkrati izkoreniniti.

Določeno število držav se je že pred več kot letom dni odločilo bojkotirati konferenco; dolgo preden je prišlo do dejanskega oblikovanja sklepne izjave. Ta opozicija je v večjem delu izhajala iz strahu, da bi srečanje v Ženevi ponovno sprožilo izbruhe antisemitizma nekaterih nevladnih organizacij, kot se je to zgodilo pred začetkom svetovne konference v Durbanu leta 2001. Takratna sovražnost nekaterih je zaznamovala celoten proces dogajanja od konference v Durbanu leta 2001 do konference v Ženevi leta 2009.

Deset članic ZN, in sicer Kanada, Izrael, ZDA, Avstralija, Nova Zelandija in pet držav članic EU-27, se je odločilo, da se ne bodo udeležile srečanja v Ženevi, ki ga je Generalna skupščina ZN sklicala z namenom, da bi pregledala uresničevanje Durbanske deklaracije in akcijskega programa (DDPA), ki predstavlja sklepni dokument konference iz leta 2001.

Odsotnost teh držav se je poznala prav na prvi dan konference, ko je iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad držal govor, v katerem je napadel Izrael, ZDA in druge zahodne države. Forum ZN je učinkovito izrabil za svojo značilno politično retoriko.

Njegov poskus razkola med udeleženci je bil odločno zavrnjen že naslednji dan, ko se je s konsenzom sprejel dokument, ki predstavlja sklepno izjavo konference. Države članice so tako pokazale svojo odločnost, duh kompromisa in spoštovanje do raznolikosti ter enotno stopile korak naprej pri zelo pomembnem vprašanju. Upajmo, da bo imel ta dogovor trajne pozitivne učinke za številne žrtve rasizma, diskriminacije in nestrpnosti po svetu.

Z dokumentom so se države zavezale, da bodo preprečevale pojavne oblike rasizma, rasne diskriminacije in ksenofobije, še posebej v odnosu do priseljencev, beguncev in iskalcev azila. Za osebe afriškega in azijskega porekla, domorodna ljudstva in posameznike, ki pripadajo narodnim ali etničnim, verskim in jezikovnim manjšinam, so se države dodatno sporazumele, da bodo pospeševale njihovo večjo soudeležbo v družbi, vključno s krepitvijo njihovih priložnosti. Obvezale so se preprečevati, da bi diskriminacija na odkrit ali prikrit način ovirala dostopnost do zaposlitve, socialnih storitev, zdravstvene oskrbe in soudeležbe na drugih področjih življenja. Nadalje bodo države tudi reševale multiplo diskriminacijo.

Dokument znova potrjuje temeljni pomen svobode izražanja in poudarja njeno združljivost z obstoječim mednarodnim pravom, ki prepoveduje spodbujanje sovraštva. To bi moralo premostiti umetno delitev pri občutljivih temah, ki se navezujejo na religijo. Slednje je izjemnega pomena, saj so tovrstne delitve zgolj voda na mlin prerokbi po imenu 'spopad civilizacij'.

Nadalje sklepni dokument predstavlja pomembno priznavanje nepravičnosti in krutosti v preteklosti ter predlaga sredstva za preprečevanje njihove ponovitve. To vključuje obvezo po prepovedi nasilnih, rasističnih in ksenofobnih dejanj s strani skupin, ki se polaščajo etnocentričnih ideologij.

Konferenca ZN proti rasizmu je zagotovila platformo za nov začetek. Tistih par držav, ki je konferenco bojkotiralo, naj sedaj po lastni vesti ovrednoti sklepni dokument. Veliko teh držav je namreč sodelovalo pri samem oblikovanju tega dokumenta in bilo del iskanja konsenza vse do pričetka same konference. To mi daje upanje, da se bodo tudi te države ponovno priključile mednarodnim prizadevanjem pri spopadanju z rasizmom in nestrpnostjo, kot to predvideva sprejeti dokument.

Ne smemo dopustiti, da bi kdorkoli netil spore, ki širijo nestrpnost. Tako je nadvse pomembno, da vsi skupaj, moški in ženske, države, mednarodne organizacije in civilna družba, strnemo vrste ter svoj pogled usmerimo v naš glavni cilj: gojiti družbe brez diskriminacije in svet enakega obravnavanja ter enakih možnosti za vse izmed nas, ali pa vsaj za naše otroke in njihove potomce.

Vir: Informacijska služba ZN na Dunaju

Kategorija: