Karadžić kriv za genocid v Srebrenici in obsojen na 40 let zapora

Karadžića so po 13 letih na begu aretirali 21. julija 2008 v Beogradu, kjer je delal pod lažno identiteto kot zdravilec Dragan Dabić. (Foto - EPA)26. marec 2016 - Haaško sodišče je nekdanjega političnega voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžića obsodilo na 40 let zapora za genocid v Srebrenici in vojne zločine med vojno v BiH-u.

Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je nekdanjega političnega voditelja bosanskih Srbov spoznalo krivega v 10 od 11 točk obtožnice. Kazen 40 let zapora se mu bo zmanjšala za več kot sedem let, ki jih je že preživel v haaškem priporu.

70-letni Karadžić je po razsodbi sodišča kriv za za genocid nad muslimanskim prebivalstvom v Srebrenici julija leta 1995, ko so sile bosanskih Srbov ubile okoli 8.000 ljudi. Karadžić je vedel, se je strinjal in ni preprečil ubijanja Bošnjakov v okviru načrta, katerega cilj je bilo njihovo uničenje, je dejal predsedujoči sodnemu senatu O-Go Kwon.

Te zločine je storil v okviru sodelovanja v štirih skupnih zločinskih pobudah od oktobra 1991 do novembra 1995, v katerih je sodeloval tudi nekdanji vojaški poveljnik bosanskih Srbov Ratko Mladić, ki še čaka na razsodbo haaškega sodišča. Pobude so vsebovale skupen načrt o stalni odstranitvi Bošnjakov in bosanskih Hrvatov z ozemlja, ki so ga bosanski Srbi imeli za svojega, z izvajanjem zločinov.

Karadžić je ukazal zavzetje Srebrenice, po katerem so sile bosanskih Srbov prisilno pregnale okoli 30.000 bošnjaških žensk, otrok in starejših na območje pod nadzorom bošnjaških sil. Kot je ugotovilo sodišče, je Karadžić nameraval za stalno in na silo odstraniti bošnjaško prebivalstvo iz Srebrenice.

Po zavzetju so pridržali bošnjaške moške in fante, ki so jih nato od 13. julija 1995 v nekaj dneh več tisoč pobili. Sodišče je presodilo, da je Karadžić z Mladićem in drugimi nameraval ubiti vsakega za vojaško službo zmožnega Bošnjaka v Srebrenici, kar pomeni namero o uničenju Bošnjakov v Srebrenici.

Krivda za obleganje Sarajeva

Kot vrhovni poveljnik vojske bosanskih Srbov je Karadžić odgovoren za načrtovanje in izvedbo hudih zločinov proti civilistom v Sarajevu, ki ga je vojska Republike srbske oblegala kar 1.425 dni, v tem času pa je bilo ubitih več kot 12.000 ljudi, med njimi 1.500 otrok. "Obtoženec je uporabil ostrostrelske napade in nasilje kot pritisk na bošnjaško vodstvo in mednarodno skupnost, da bi uresničil svoje politične cilje," je dejal Kwon.

Pri tem so sodniki med drugim zavrnili trditev Karadžića, da so sile BiH-a same streljale na prebivalce, da bi sprožile odziv mednarodne skupnosti. Kot je poudaril Kwon, dokazi obilno dokazujejo, da so sile bosanskih Srbov s topovi in ostrostrelci redno in nesorazmerno streljale na civilne cilje, kar je privedlo do več tisoč mrtvih in ranjenih.

Karadžiću niso uspeli dokazati krivde samo v prvi točki obtožnice, ki ga je bremenila genocida v občinah Bratunac, Foča, Ključ, Prijedor, Sanski Most, Vlasenica in Zvornik. V teh sedmih občinah je Karadžić odgovoren za zločine proti človeštvu, vključno z umori in preganjanjem.

Sodišče je odločilo, da je Karadžić kriv zajetja pripadnikov mirovnih sil ZN-a za talce, saj je spodbujal in odobraval njihovo ugrabitev. Vojska bosanskih Srbov je maja in junija zadrževala 377 pripadnikov modrih čelad.

Haaško tožilstvo je za Karadžića zahtevalo najvišjo kazen, dosmrtni zapor. Karadžić, ki krivde ni priznal, je pričakoval oprostilno sodbo. Vseskozi je trdil, da so grozodejstva zakrivili posamezniki in ne vojska pod njegovim vodstvom. Njegov odvetnik je napovedal, da se bo pritožil na obsodbo.

Sodnik Kwon je povedal, da ima spis o Karadžiću več kot 330.000 strani. Sojenje se je začelo 26. oktobra 2009 in je trajalo skupno 498 dni. Pričalo je skupno 586 prič, od tega 337 tožilstva.

Območje okoli sodišča zaprto

Zaradi izjemnega zanimanja javnosti so morali na Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije zagotovili dodatne prostore, območje okoli sodišča pa je bilo zaprto in ga je varovala policija.

To je zgodovinska sodba, saj gre za najvišjega politika, ki mu je sodišče izreklo sodbo. Najvišjemu državnemu predstavniku na sodišču, nekdanjemu srbskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću, niso izrekli sodbe, saj je pred koncem sojenja leta 2006 v priporu v Scheveningenu umrl.

Med vojno v BiH-u je umrlo več kot 100.000, medtem ko jih je bilo več kot dva milijona pregnanih z domov. Vojna se je končala leta 1995 z Daytonskim sporazumom, ki je BiH razdelil na dve entiteti - Republiko srbsko in Federacijo BiH.

Na sodbo čaka vojaški poveljnik bosanskih Srbov Ratko Mladić, ki so ga po 14 letih na begu prijeli maja 2011 v Srbiji.

Aretacija Hartmannove

Pred izrekom sodbe so v Haagu prijeli nekdanjo tiskovno predstavnico haaške tožilke Carle del Ponte Florence Hartmann, saj je v svoji knjigi Mir in kazen objavila podatke o dveh tajnih odločitvah sodišča. Obsojena je bila na sedem dni zaporne kazni in 7.000 evrov. Francija je ni želela izročiti, danes pa so jo aretirali pred mednarodnim sodiščem v Haagu.

Vir: RTV SLO

Kategorija: