Na okrogli mizi ob svetovnem dnevu Zemlje o trajnosti novega razvojnega okvirja

(Foto - UNAS)Društvo za Združene narode (ZN) za Slovenijo je svetovni dan Zemlje obeležilo z okroglo mizo z naslovom »Post-2015 – kako trajnosten bo prihodnji razvoj?«, ki je potekala 22. aprila 2014 na Fakulteti za družbene vede. Na okrogli mizi, ki jo je moderirala prof. dr. Maja Bučar, prodekanja za znanstvenoraziskovalno področje in doktorski študij na Fakulteti za družbene vede, so sodelovali dr. Janez Potočnik, evropski komisar, odgovoren za okolje, veleposlanik mag. Jernej Videtič, vodja Sektorja za politike mednarodnega razvojnega sodelovanja na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije, in mag. Ana Kalin, vodja zagovorništva in politik pri Platformi NVO za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč – Sloga, uvodoma pa je bil predvajan video nagovor dr. Kandeha K. Yumkelle, posebnega predstavnika generalnega sekretarja ZN za pobudo Trajnostna energija za vse (Sustainable Energy for All – SE4ALL).

Približuje se leto 2015, ki je bilo postavljeno kot mejnik za dosego milenijskih razvojnih ciljev. Pred iztekom obdobja, v katerem se je mednarodna skupnost zavezala uresničiti osem milenijskih razvojnih ciljev, na globalni ravni že nekaj časa potekajo razprave o novem razvojnem okvirju, ki bo stopil v veljavo po letu 2015. Te razprave vključujejo tako razmislek o ciljih trajnostnega razvoja, kot tudi o nadgradnji razvojnega sodelovanja. Okrogla miza je osvetlila mednarodna prizadevanja za vzpostavitev razvojne agende za obdobje po letu 2015 in se je osredotočila na sodelovanje med različnimi deležniki, ki sodelujejo v procesu oblikovanja t. i. post-2015 agende.

V uvodnem video nagovoru je dr. Yumkella, ki ga je generalni sekretar ZN Ban Ki-moon septembra 2012 imenoval kot svojega posebnega predstavnika za pobudo Trajnostna energija za vse in je tako postal eden izmed šestih posebnih predstavnikov generalnega sekretarja ZN, poudaril, da trajnostnega razvoja ni mogoče doseči brez trajnostne energije; trajnostnega razvoja namreč ni mogoče opredeliti in prav tako ne naslavljati podnebnih sprememb brez zagotavljanja univerzalnega dostopa do energije. Vizija pobude generalnega sekretarja ZN Ban Ki-moona Trajnostna energija za vse (SE4ALL) je zagotoviti univerzalen dostop do trajnostne energije do leta 2030. Pobuda ima tri med seboj povezane cilje: zagotoviti univerzalen dostop do modernih energetskih storitev; na svetovni ravni podvojiti stopnjo energetske učinkovitosti; in podvojiti delež obnovljivih virov energije pri svetovni rabi primarne energije.

Dr. Potočnik je v nagovoru povedal, da so bila med Konferenco ZN o trajnostnem razvoju Rio+20 vzpostavljena nova globalna zavezništva. Znotraj Evropske unije (EU) je Evropska komisija februarja 2013 izdala sporočilo »Dostojno življenje za vse: odpravimo revščino in dajmo svetu trajnostno prihodnost«, v katerem je predlagala globalni okvir razvojnih politik po letu 2015, v katerem je kot medsebojno povezana cilja izpostavila boj proti revščini in spodbujanje trajnostnega razvoja. Izpostavil je, da sta za boj proti revščini in trajnostni razvoj ključnega pomena dostop do pitne in sanitetne vode, zato morajo razvojne politike temeljiti na zaščiti virov. Za razvoj potrebujemo horizontalno naslovitev problematik na podlagi povezovalnih okvirnih in operativnih ciljev. Kot problematični področji je izpostavil obvladovanje podnebnih sprememb in okoljske cilje, saj je okoljska agenda kot najbolj netradicionalna tudi najbolj ranljiva v skupini različnih ciljev. Zaključil je, da bi okoljska dimenzija nove razvojne agende morala nasloviti biotsko raznovrstnost.

Mag. Videtič je povedal, da je Republika Slovenija na področju nove razvojne agende na medresorski ravni že definirala nabor prioritetnih trajnostnih razvojnih ciljev. Slovenija na področju razvojnih politik ni aktivna le v OZN in EU, temveč tudi v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (Organisation for Economic Co-operation and Development – OECD), saj kot članica Odbora za razvojno pomoč (Development Assistance Committee – DAC) aktivno sodeluje v razpravah o novi definiciji uradne razvojne pomoči. Slovensko stališče o novi razvojni agendi ne bo odstopalo od okvirjev EU, razvoj pa bo temeljil na pristopu, usmerjenem v spoštovanje človekovih pravic.

Mag. Kalin je izpostavila, da je v novi razvojni agendi potrebno nasloviti vprašanje, kaj razvoj sploh je. Nov razvojni okvir mora biti univerzalen (zajemati mora vse države in tudi ostale akterje, saj je na vseh odgovornost za boljšo prihodnost) in potreben je celovit pristop, ki mora naslavljati vzroke in ne posledic. Stališče slovenskih razvojnih, humanitarnih in okoljskih nevladnih organizacij glede post-2015 okvirja je, da mora okvir temeljiti na naslednjih načelih: univerzalnost, skupna, a raznolika odgovornost, celovit pristop in medsebojna povezanost držav in izzivov; kot ključne cilje pa izpostavlja enakopravnost, trajnostni razvoj in dostojno življenje, institucionalno ureditev upravljanja gospodarstva, skladne politike brez negativnih vplivov na trajnostni razvoj ter dobro upravljanje in odgovornost. Sklenila je, da je aktivno sodelovanje nevladnih organizacij pri oblikovanju novega razvojnega okvirja ključno, saj so ravno nevladne organizacije povezovalni člen med državljani in odločevalci.

V razpravi je prof. dr. Bučarjeva izpostavila, da sta za univerzalnost novega razvojnega okvirja ključna komunikacija in osveščanje državljanov glede razvojnih ciljev. Govorci so se strinjali, da je pomembna čim širša razprava, saj bo nov razvojni okvir oblikoval skupno prihodnost človeštva.

Pripravila: Adriana Aralica

Kategorija: