Obnova Gaze in mirovni proces

Članek Ban Ki-moona, generalnega sekretarja Združenih narodov.

V času bojevanja v Gazi in njeni okolici, med 27. decembrom 2008 in 18. januarjem 2009, je civilno prebivalstvo Gaze in južnega dela Izraela pretrpelo glavni sunek nasilja, uničenja in vsesplošnega trpljenja. Posledica je dodatna beda, kateri so podvrženi prebivalci Gaze, in sicer ob dejstvu, da so že tako ali tako pretrpeli veliko gorja skozi vsa ta leta. Sedaj se morajo soočati z negotovo prihodnostjo, polno skrbi in obupa. Občutili so smrt, razdejanje in prisilne premestitve ter vse strahotne posledice okupacije, blokade, državljanske vojne in gospodarskega zloma. Tudi sam sem videl strahotne posledice vojne, ko sem le dva dneva po razglasitvi premirja obiskal Gazo. Bil sem globoko prizadet od videnega in od pričevanja žrtev nasilja.

Žrtve pa niso samo prebivalci Gaze in južnega dela Izraela. Dogodki so vplivali tudi na politični mirovni proces, ki je potekal od konference v Anapolisu novembra 2007 dalje. V tem trenutku pred nami ležita dva izziva, in sicer zagotavljanje humanitarne pomoči, hitrega okrevanja in obnove ter vzpostavitev sprave med Palestinci, Palestinci in Izraelci ter med Izraelom in arabskim svetom.

Z enostranskim premirjem, ki sta ga obe strani razglasili 18. januarja, so se končali trije tedni intenzivnih bojev, vendar je premirje od vsega začetka krhko. Nasilje se nadaljuje, hkrati pa tudi blokada s strani Izraela, kar spodkopava doseganje trajnega, vzdržnega in v polni meri spoštovanega premirja, ki ga zahteva Varnostni svet Združenih narodov. Takšno premirje si je do sedaj prizadeval doseči Egipt, kar je hvalevredno, poskušal pa je nasloviti tudi nekaj povezanih tem, in sicer popolno odprtje mejnih prehodov Gaze, izpustitev palestinskih zapornikov v zameno za desetnika Šalita in ponovno združitev Palestincev. Egipt je prevzel tudi pobudo pri izvedbi velikega srečanja v Šarm el Šejku ta teden, kjer bodo razpravljali o ekonomskih potrebah Palestincev s poudarkom na okrevanju in obnovi Gaze.

Odprti mejni prehodi, kot jih tudi predvidevajo mednarodni sporazumi, so ključnega pomena za vzdržnost premirja in za več kot nujno zagotavljanje humanitarne pomoči ter obnovo območja. V kolikor bomo želeli obnoviti ustrezno delovanje mejnega režima, se bo potrebno dotakniti legitimnih varnostnih pomislekov Izraela, palestinska oblast pa mora biti zmožna prevzeti nase odgovornost, ki jo prinašajo doseženi dogovori. Omenjeno zahteva v zameno ponovno združitev palestinskega ljudstva pod eno vlado, ki bo zvesta načelom Palestinske osvobodilne organizacije (PLO). Kot sem že izjavil, bodo Združeni narodi sodelovali s takšno palestinsko vlado, ki bo spravila Gazo in Zahodni breg pod vladavino predsednika Abasa. Vse palestinske strani, regionalne in mednarodne akterje tako pozivam, da podprejo proces palestinske sprave.

Kriza v Gazi je še bolj izpostavila dolg preteklosti, zaznamovan s političnimi napakami, ki kliče po doseganju pravičnega, trajnega in splošnega premirja, ki ga bodo lahko zaužila vsa ljudstva Bližnjega vzhoda. Tako kot potrebujemo enotno palestinsko vlado, ki je zvesta mirovnemu procesu, potrebujemo tudi izraelsko vlado, ki se bo držala svojih obljub in obvez. Pomembno je, da Palestinci naslavljajo varnostna vprašanja, kot jih palestinska oblast hvalevredno na Zahodnem bregu, in da Izraelci resnično izvedejo prekinitev naseljevanja v palestinskih območjih. Širjenje naselij je ilegalno in nesprejemljivo ter spodkopava zaupanje v mirovni proces, ki poteka v arabskem svetu. Vse mednarodne partnerje pozivam, da temo postavijo v središče pozornosti s ciljem obnovitve mednarodnih prizadevanj po miru.

Med tem je naloga Združenih narodov da nadaljujejo z razdeljevanjem humanitarne pomoči Gazi in območjem, ki jo potrebujejo. Ne dolgo po končanju spopadov smo namreč pozvali javnost, naj pomaga, in upam, da bodo donatorji še naprej tako radodarno prispevali svoja sredstva. Še naprej bomo podpirali palestinsko oblast, katere proračun plačuje na tisoče javnih uslužbencev v Gazi in skrbi za nekatere osnovne storitve. Vse stranke sem tudi pozval, da omogočajo nemoteno oskrbo in razdeljevanje humanitarne pomoči po vsem območju Gaze ter zagotovijo varnost njenih razdeljevalcev, vključno s popolnim spoštovanjem mednarodnega humanitarnega prava. Kakršno koli oviranje ali vmešavanje v nudenje humanitarne pomoči je nedopustno.

Sočasno moramo izvesti usklajen prehod iz nudenja nujne humanitarne pomoči v fazo začetnega okrevanja in obnove, brez česar lahko na tisoče prebivalcev Gaze obtiči v nenehni borbi za preživetje in odvisnosti od pomoči, kar bi resno ogrozilo doseganje dolgoročne rasti in stabilnosti. Gazo moramo spraviti nazaj v normalno stanje. Delati moramo z roko v roki s palestinsko oblastjo, ki že načrtuje prioritete pri začetni obnovi svojega teritorija, kar pa bo lažje doseči s pomočjo regionalnih akterjev in mednarodne skupnosti. Medtem ko to počnemo, ne smemo pozabiti na Zahodni breg, saj moramo še naprej pomagati palestinski oblasti pri njenih nadaljnjih prizadevanjih po reformah. Če želimo, da preprosti Palestinci sploh dočakajo otipljiv napredek v njihovem vsakdanu, mora Izrael sprejeti takojšnje ukrepe na področju omogočanja prostega gibanja in dostopa do kritičnih virov kot so obdelovalne površine in trgovina.

Naš cilj ne sme biti zgolj vrnitev Gaze v stanje pred 27. decembrom ali le v stanje mirovnega procesa, ampak je čas za popoln in splošen mir med Izraelom in njegovimi arabskimi sosedami, in to bolj kot kdajkoli prej. Medtem ko si prizadevamo k zagotavljanju nujne in potrebne pomoči Gazi ter njeni obnovi, moramo tudi neutrudno slediti cilju, ki nas že dolgo združuje, vendar se nam izmika: dokončno končanje okupacije, ki se je pričela leta 1967, vzpostavitev palestinske države, vključujoč Gazo, Zahodni breg in vzhodni Jeruzalem, ki bo soobstajala ob Izraelu v miru in varnosti, ter splošen, pravičen in trajen mir med Izraelom in vsemi njegovimi arabskimi sosedami. Zavezujem se, da bom storil vse, kar je v moji moči kot generalni sekretar Združenih narodov, da bi dosegli tovrsten mir v tej pomembni regiji. Pri tem mora tudi mednarodna skupnost prevzeti nase svojo odgovornost, da pospeši napredek in pri njem tudi vztraja. Po tragičnem dogodku v Gazi je to pomembno bolj kot kdajkoli prej.

Vir: Informacijska služba ZN na Dunaju
 

Kategorija: