Združeni narodi

Kratek pregled

Združeni narodi so mednarodna organizacija in ne svetovna vlada. Združeni narodi (ZN) so organizacija suverenih držav, ki se ji prostovoljno pridružijo. Prizadevajo si za svetovni mir, širijo prijateljstvo med vsemi narodi ter podpirajo gospodarski in družbeni napredek. Njihov formalni začetek sega v leto 1945, natančneje 24. oktobra. Ob nastanku je bilo 51 držav članic, nato pa se je do marca leta 2007 njihovo število povečalo na 192.

ZN so forum, neke vrste prostor za srečanje vseh držav sveta. Nudijo jim mehanizme, s pomočjo katerih lahko rešujejo nesporazume ali spore in jim omogočajo delovanje na tako rekoč vseh področjih, ki zadevajo človeštvo.

Kljub temu da so ZN včasih označeni kot “parlament držav”, niso niti nadnacionalna tvorba niti “vlada vseh vlad”; prav tako nimajo vojske in ne terjajo nikakršnih davkov. Delujejo na osnovi politične volje svojih članic, preko katerih izvršujejo svoje odločitve, in so odvisni od njihovih prispevkov, s katerimi izvajajo svoje aktivnosti.

ZN igrajo osrednjo vlogo pri zmanjševanju mednarodnih napetosti ter preprečevanju konfliktov in že obstoječih sporov. Zanimajo se za okolje, vesolje in morsko dno. Pomagali so pri izničenju mnogih bolezni in povečanju proizvodnje hrane. Skrbijo za begunce, jih ščitijo, povečujejo pismenost in se hitro odzivajo na naravne katastrofe, ščitijo in promovirajo pa tudi pravice posameznika preko vzpostavljanja globalnega standarda človekovih pravic.

DatotekeVelikost
Sistem_ZN-diagram.pdf163.46 KB

Šest glavnih organov ZN

Generalna skupščina

Generalna skupščina je glavni posvetovalni organ ZN, ki vključuje vse države članice. Razpravlja lahko o vseh zadevah v okviru Ustanovne listine ZN in daje priporočila svojim članicam (razen sporov ali situacij, ki so v pristojnosti Varnostnega sveta). V skupščini ima vsaka država, velika ali mala, po en glas, pomembne odločitve pa se sprejema z dvotretjinsko večino glasov članic.

Skupščina se sestaja vsako leto od septembra do decembra. Posebne seje se lahko skličejo na poziv skupščine same, na poziv Varnostnega sveta ali na zahtevo večine članic ZN.

Delo Generalne skupščine se opravlja tudi preko svojih šestih glavnih odborov, Sveta za človekove pravice, drugih podpornih teles in Sekretariata ZN.

Varnostni svet

Odgovornost Varnostnega sveta po Ustanovni listini je v ohranjanju mednarodnega miru in varnosti. Skliče se lahko, kadar koli je ogrožen mir. Članice so obvezane, da izvajajo njegove odločitve. Ko je pred Varnostni svet postavljena grožnja miru, le-ta najprej pozove stranke v sporu, da ga rešijo po mirni poti, v kolikor pa pride do spopadov, skuša doseči premirje. V ta namen lahko na nemirna območja pošlje misije za podporo miru ali zahteva ekonomske sankcije in embargo za vzpostavitev miru. 

Varnostni svet ima 15 članic, vključno s petimi stalnimi: Kitajska, Francija, Ruska federacija, Velika Britanija in Združene države Amerike. Ostalih 10 nestalnih članic se izvoli s strani Generalne skupščine na bazi geografske porazdelitve za dobo dveh let. Odločitve se sprejema na podlagi devetih glasov; izjema je pri proceduralnih vprašanjih, če katera od petih stalnih članic poda negativen glas, t.i. veto, do odločitve ne pride. Varnostni svet daje tudi priporočila Generalni skupščini ob imenovanju novega generalnega sekretarja in pri sprejemanju novih članic v ZN. Veliko držav želi širiti članstvo v Varnostnem svetu z vključitvijo novih stalnih in nestalnih članic.

Ekonomski in socialni svet

Ekonomski in socialni svet (ECOSOC) je osrednje telo za koordinacijo ekonomskih in socialnih zadev znotraj ZN in njihovega sistema organizacij. Obsega 54 članic, izvoljenih iz vseh regij sveta. Najmanj 70 odstotkov dela sistema ZN je namenjeno višanju življenjskih standardov, pogojev za gospodarsko in družbeno rast in razvoj ter polni zaposlenosti. Svet priporoča in usmerja aktivnosti, katerih namen je višanje gospodarske rasti držav v razvoju, podpora človekovim pravicam in vzpodbujanje mednarodnega sodelovanja v boju zoper revščino in nerazvitost.

Z namenom zadovoljevanja posebnih potreb je Generalna skupščina ustanovila številne specializirane agencije, kot so Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO), Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Organizacija ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) ter različne programe kot so Razvojni program ZN (UNDP), Sklad ZN za otroke (UNICEF) in Urad Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR). Delo teh agencij in programov usmerja ECOSOC.

Skrbniški svet

Skrbniški svet je bil v okviru Ustanovne listine ustanovljen za nadzor nad upravo ozemelj (nekdanjih kolonij ali odvisnih ozemelj), ki so bila postavljena pod mednarodni skrbniški sistem. Sistem je bil ustanovljen po koncu druge svetovne vojne z namenom pospeševanja napredka prebivalcev omenjenih skrbniških območij in njihovega razvoja v smeri samouprave ali neodvisnosti.

Od ustanovitve Skrbniškega sveta je več kot 70 takratnih kolonij, vključno z vsemi 11 prvotnimi skrbniškimi območji, doseglo neodvisnost s pomočjo ZN. Kot rezultat omenjenega je Skrbniški svet leta 1994 formalno razglasil ukinitev svojega delovanja in se odločil sestati v primeru potrebe. 

Meddržavno sodišče

Meddržavno sodišče (ICJ) je glavni sodni organ ZN. Sodišče, imenovano tudi “Svetovno sodišče”, sestavlja 15 sodnikov iz med seboj različnih držav, ki so izvoljeni s strani Generalne skupščine in Varnostnega sveta. Sodišče rešuje pravne spore med državami, ne pa tudi med posamezniki, in sicer v skladu z mednarodnim pravom. Če se država noče udeležiti sojenja, ji to ni potrebno, razen če jo vežejo določene pogodbene obveznosti. Ko država enkrat sprejme sodno oblast (jurisdikcijo) sodišča, so njegove odločitve obvezujoče.

Sedež Meddržavnega sodišča je v Haagu na Nizozemskem. Uradi sodišča se nahajajo v “Palači miru”, ki jo je ustanovila Fundacija Carnegie, zasebna neprofitna organizacija. V isti stavbi je prvotno imelo sedež Stalno meddržavno sodišče, ki je predhodnik sedanjega sodišča. ZN dajejo fundaciji letni prispevek za uporabo stavbe.

Sekretariat

Sekretariat je sestavljen iz mednarodnih uslužbencev, ki delajo na sedežu ZN v New Yorku kot tudi na uradih ZN v Ženevi, na Dunaju, Nairobiju in drugih lokacijah. Sestavljen je iz oddelkov in uradov s skupnim številom zaposlenih okoli 16.000 iz približno 175 držav. Vključno s civilnim osebjem na operacijah za podporo miru je skupno število osebja ocenjeno na 30.000. Naloga uslužbencev je izvajanje administrativnega dela ZN, kot ga nareka Generalna skupščina, Varnostni svet in drugi organi. 

Sekretariat vodi generalni sekretar. Imenovan je s strani Generalne skupščine na priporočilo Varnostnega sveta za dobo 5 let. Generalni sekretar kot vodja administracije ZN usmerja delo Sekretariata. Odgovoren je tudi za izvajanje odločitev različnih organov ZN. 

Generalni sekretar lahko na dnevni red Varnostnega sveta uvrsti vsako zadevo, ki po njegovem mnenju ogroža mednarodni mir in varnost. Svoje “dobre usluge” lahko uporabi za preprečevanje konfliktov ali promocijo mirnega reševanja sporov med državami. Generalni sekretar se lahko po lastni presoji ukvarja tudi s humanitarnimi in drugimi problemi, ki jim daje poseben pomen.

Od ustanovitve ZN je bilo samo osem generalnih sekretarjev: 

  1. Trygve Lie (Norveška), 1946-1952
  2. Dag Hammarskjöld (Švedska), 1953-1961
  3. U Thant (Burma, sedaj Mjanmar), 1961-1971
  4. Kurt Waldheim (Avstrija), 1972-1981
  5. Javier Pérez de Cuéllar (Peru), 1982-1991
  6. Boutros Boutros-Ghali (Egipt), 1992-1996
  7. Kofi Annan (Gana), 1997-2006
  8. Ban Ki-moon (Južna Koreja), od leta 2007.

Mir niso samo sanje

Mirovne sile ZN so z modrimi čeladami eden izmed najbolj vidnih simbolov prizadevanja za mir. Mirovne sile oziroma prostovoljni vojaki iz različnih državnih vojsk izpolnjujejo svojo vlogo kot nepristranski tretji člen, ki pomaga ustvarjati in ohranjati premirje, njihova prisotnost na terenu pa pomaga pri iskanju mirne rešitve spora po diplomatski poti. Mirovne sile vzpostavljajo mir na terenu, mediatorji ZN pa se srečujejo z voditelji držav v sporu ali strank v sporu, s katerimi poskušajo doseči mirno rešitev konflikta.

Današnja oblika operacij za podporo miru je več kot zgolj vzpostavljanje miru in varnosti. Mirovne sile so vedno bolj vključene pri podpori v političnih procesih, reformi pravnega sistema, usposabljanju policije in organov pregona, razoroževanju nekdanjih borcev in čiščenju minskih polj.

Leta 2005 je bila Mednarodna agencija za atomsko energijo in njen generalni direktor Mohamed El Baradei nagrajena z Nobelovo nagrado za mir. Do takrat so bili ZN s strani odbora za Nobelove nagrade z nagrado za mir nagrajeni devetič. Predhodni nagrajenci so bili: ZN in Kofi Annan (2001), Sile ZN za podporo miru (1988), Visoki komisar ZN za begunce (1954 in 1981), Mednarodna organizacija za delo (1969), Sklad ZN za otroke (1965), Dag Hammarskjöld (1961) in Ralph Bunche (1950).

Operacije za podporo miru po svetu

Od leta 1948 so mirovne sile opravile 63 terenskih misij in sodelovale v implementaciji več kot 170 mirovnih poravnav, ki so končale regionalne konflikte, in omogočile ljudem v več kot 45 državah sodelovanje v svobodnih in poštenih volitvah. Za operacije ZN za podporo miru je prispevalo vojaško in policijsko osebje vsega 119 držav.

Mirovne operacije ZN so cenejše kot druge oblike mednarodnega posredovanja. Junija 2008 je skoraj 110.000 posameznikov služilo v 20 operacijah ZN za podporo miru na štirih kontinentih v desetih časovnih pasovih, s čimer so neposredno vplivali na življenja tisočih milijonov ljudi. Odobren proračun za operacije za podporo miru od 1. julija 2008 do 30. junija 2009 znaša približno 6,8 milijarde ameriških dolarjev, kar predstavlja manj kot 0,5% globalnih izdatkov v vojaške namene.

Človekove pravice za vsakogar

Ko so leta 1948 ZN sprejele Univerzalno deklaracijo človekovih pravic, so postavile skupni standard človekovih pravic za vse države. V skladu z deklaracijo se od vlad pričakuje, da sprejmejo svoje obveznosti, da vsakega posameznika, bogatega ali revnega, močnega ali šibkega, moškega ali žensko, vseh ras in ver, obravnavajo enako.

Od takrat so ZN sprejeli številne mednarodne pogodbe, ki zadevajo človekove pravice in pokrivajo tematske sklope kot so pravice žensk, rasna diskriminacija in otrokove pravice. Ko države postanejo pogodbenice, se obvežejo k spoštovanju pogodb. V primeru njihovih kršitev obstajajo posebna telesa, ki to odkrivajo in dajejo priporočila za rešitve. ZN lahko prav tako države, ki kršijo mednarodno pravo človekovih pravic, opozarjajo na nespoštovanje svojih obveznosti.

Svet za človekove pravice, ki je bil ustanovljen junija 2006, je osrednji globalni forum za vzpostavljanje dialoga in sodelovanja na področju človekovih pravic. Kot pomožni organ Generalne skupščine neposredno odgovarja članicam organizacije, upravlja pa ga Visoki komisar ZN za človekove pravice.

Razvoj je drugo ime za mir

Okoli 980 milijonov ljudi dandanes živi v popolni revščini in zaslužijo manj kot 1 ameriški dolar dnevno. Ti ljudje pogosto nimajo možnosti normalnega življenja, kot so na primer zadostna hrana, pitna voda, zanesljiva zdravstvena oskrba, primerno bivališče, osnovno izobraževanje in usposabljanje za preživetje. Trajni mir ne more biti dosežen, dokler nista dosežena družbeni in gospodarski razvoj za vsakega. Za dosego tega cilja ZN namenijo več kot 80 odstotkov svojih sredstev.

Ob Milenijskem vrhu septembra 2000, ki predstavlja največji zbor državnih voditeljev v zgodovini, so sprejeli Milenijsko deklaracijo ZN, ki je zavezala države k novem globalnem partnerstvu za zmanjšanje hude revščine in vzpostavitvi serije časovno omejenih ciljev, znanih kot Milenijski razvojni cilji. Borijo se proti hudi revščini, in sicer v več dimenzijah: dohodkovne revščine, lakote, bolezni, pomanjkanja ustreznega bivališča in izključenosti, pri čemer hkrati promovirajo enakost med spoloma, izobraževanje in okoljevarstvo. Zavzemajo se tudi za temeljne človekove pravice, kot so pravica do zdravstvene oskrbe, izobraževanja, bivališča in varnosti.

Združeni narodi na šestdeset načinov izboljšujejo svet

Združeni narodi so bili ustanovljeni po pogubni vojni z namenom, da bi pripomogli k utrditvi mednarodnih odnosov, ustvarili bolj varne razmere in tako bolj trdno osnovo za mir.

Sredi grožnje po jedrski vojni in na prvi pogled nenehnih regionalnih konfliktih, so postale operacije za ohranjanje miru glavna naloga Združenih narodov. Delovanje modrih čelad je tako postalo med najbolj opaznimi nalogami organizacije.

Združeni narodi pa so veliko več kot le operacije za ohranjanje miru in forum za reševanje sporov. Slednji skupaj s svojo družino agencij pogosto neopazno delujejo na številnih področjih in s ciljem, da izboljšujejo življenja ljudi po vsem svetu.

Organizacija skrbi za otroke in razvoj, varovanje okolja, človekove pravice, zdravstvene in medicinske raziskave, si prizadeva za odpravljanje revščine in gospodarski razvoj, razvoj kmetijstva in ribištva, krepi izobraževanje in položaj žensk, nudi pomoč v nujnih primerih in ob naravnih katastrofah, ukvarja se z letalskim in pomorskim prometom, vzpodbuja miroljubno rabo jedrske energije, delavske pravice in še bi lahko naštevali.

Pričujoči tekst je zbirka kratkih opisov dosežkov Organizacije združenih narodov in njenih teles od leta 1945 naprej, ko je bila organizacija ustanovljena.

Točke 1 do 10

1 Ohranjanje miru in varnosti

Združeni narodi so v zadnjih šestdesetih letih poslali na svetovna krizna žarišča 63 mirovnih in opazovalnih misij, s katerimi jim je uspelo vzpostaviti mir in tako velikemu številu držav omogočili okrevanje po konfliktu. Po svetu je trenutno 17 operacij za ohranjanje miru, katere izvaja 88.500 hrabrih mož in žena iz 119 držav. Slednji gredo tja kamor drugi ne morejo ali ne želijo.

2 Vzpostavljanje miru

Od 1990-ih let naprej se je veliko sporov končalo prav skozi posredovanje Združenih narodov, ali skozi delovanje tretje stranke s podporo te organizacije. Kot primer lahko damo El Salvador, Gvatemalo, Namibijo, Kambodžo, Mozambik, Afganistan, Sierro Leone, Burundi ter spor med severom in jugom Sudana. Raziskave so pokazale, da je delovanje ZN skozi operacije za graditev in za ohranjanje miru ter preventivno diplomacijo eden glavnih dejavnikov za 40 odstotno znižanje števila sporov po svetu od 1990-ih let naprej. Preventivna diplomacija ZN in drugi preventivni ukrepi so preprečili veliko potencialnih sporov. Med drugim so mirovne misije ZN dejavne tudi v pokonfliktnih obdobjih in tako izvajajo ukrepe za ustvarjanje miru.

3 Preprečevanje širjenja jedrskega orožja

Že več kot 5 desetletij deluje Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) kot svetovni jedrski inšpektor. Strokovnjaki na IAEA skrbijo za varno izkoriščanje jedrske energije v miroljubne namene. Do danes ima agencija sklenjene varnostne dogovore s 163-imi državami.

4 Spodbujanje razvoja

Združeni narodi svojo pozornost in sredstva namenjajo izboljšanju pogojev življenja po vsem svetu preko spodbujanja človeških sposobnosti in potencialov. Od leta 2000 to delo usmerjajo Milenijski razvojni cilji. Vsi skladi ZN za razvojno pomoč predstavljajo sredstva, ki so donirana s strani držav. Kot primer lahko podamo Razvojni program ZN, ki razpolaga z osebjem v 166-ih državah. Program podpira projekte za odpravljanje revščine, spodbuja dobro vladanje, naslavlja krize in ohranja okolje. Sklad ZN za otroke (UNICEF) deluje v 155-ih državah, in sicer predvsem na področju zaščite otrok, njihovega obveznega cepljenja, izobraževanja deklic in boja proti virusu HIV oziroma aidsu. Konferenca ZN za trgovino in razvoj (UNCTAD) pomaga državam v razvoju, da čim bolje izkoristijo svoje možnosti trgovanja, poleg tega pa Svetovna banka tem državam daje posojila in nepovratna sredstva. Od leta 1947 je podprla več kot 10.000 razvojnih projektov.

5 Osredotočenost na razvoj Afrike

Afrika še vedno ostaja visoka prioriteta Združenih narodov. Leta 2001 so afriški državni voditelji sprejeli svoj lasten načrt, in sicer Novo partnerstvo za afriški razvoj, ki ga je Generalna skupščina leta 2002 potrdila kot osnovo za usmerjanje mednarodne razvojne pomoči Afriki. Celina prejema 38 odstotkov celotnih izdatkov sistema ZN za razvoj, kar predstavlja največji delež med vsemi celinami. Vse agencije ZN imajo zaradi tega dejstva posebne programe v korist Afrike.

6 Iskanje globalne rešitve za podnebne spremembe

Podnebne spremembe so globalni problem, ki zahteva globalno rešitev. Združeni narodi skrbno spremljajo ugotovitve znanstvenikov in na njihovi podlagi poskušajo oblikovati politično rešitev problema. Medvladni panel za podnebne spremembe (IPCC), ki združuje okoli 2.000 vodilnih znanstvenikov na področju podnebnih sprememb, izdaja vsakih pet do šest let izčrpna znanstvena poročila. Leta 2007 so v svojem poročilu neizpodbitno zatrdili, da so podnebne spremembe dejstvo, kriv zanje pa je predvsem človeški faktor. Trenutno se 192 članic Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja pogaja o dolgoročnem dogovoru. Pomemben bo v dveh pogledih, in sicer kot vodilo državam pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov, ki prispevajo k podnebnim spremembam, in kot pomoč državam pri prilagajanju na posledice teh sprememb. Program ZN za okolje (UNEP) in druge agencije ZN so v ospredju ozaveščanja ljudi o problematiki podnebnih sprememb.

7 Pomoč državam pri spopadanju s podnebnimi spremembami

Združeni narodi pomagajo državam v razvoju, da se odzivajo na izzive globalnih podnebnih sprememb. Sedemindvajset agencij ZN je oblikovalo partnerstva, da lahko vsestransko naslavljajo to problematiko. Kot primer lahko damo skrbniški sklad 'Global Environment Facility', preko katerega se financira projekte v državah v razvoju in združuje Program ZN za razvoj, Okoljski program ZN in Svetovno banko. Sklad je finančni mehanizem Klimatske konvencije in tako razporeja okrog 250 milijonov ameriških dolarjev na leto za projekte energetske učinkovitosti, obnovljivih virov energije in trajnostnih načinov prevoza.

8 Varovanje okolja

Združeni narodi si prizadevajo za rešitev globalnih okoljskih problemov preko iskanja soglasij in sklepanja sporazumov. Tako rešujejo podnebne spremembe, tanjšanje ozonske plasti, ravnanje s strupenimi odpadki, izginjanje gozdov, rastlinskih in živalskih vrst ter onesnaževanje zraka in vode. Če teh problemov ne bomo reševali, gospodarstva ne bodo dosegala dolgoročne trajnostne rasti, saj bo onesnaževanje okolja nekega dne izčrpalo naraven 'kapital', na katerem slonita razvoj in preživetje človeka.

9 Promocija človekovih pravic

Odkar je Generalna skupščina leta 1948 sprejela Splošno deklaracijo človekovih pravic, so Združeni narodi pomagali pri uvedbi mnogih obsežnih sporazumov o političnih, državljanskih, socialnih in kulturnih pravicah. Preko obravnave posameznih pritožb so telesa ZN za človekove pravice svet opozarjala na primere mučenja, izginotij, samovoljnega pridržanja in drugih kršitev človekovih pravic. Omenjena telesa tudi ustvarjajo mednarodni pritisk na vlade za izboljšanje spoštovanja človekovih pravic.

10 Spodbujanje demokracije

Združeni narodi pomagajo pri spodbujanju in krepitvi demokratičnih institucij in postopkov po vsem svetu. Nadalje tudi pomagajo ljudem iz večih držav, da se lahko udeležijo svobodnih in poštenih volitev. Organizacija je nudi strokovne nasvete in pomoč, v določenih primerih tudi nadzira volitve. Vse našteto je do sedaj pomagalo več kot stotim državam, pogosto celo v odločilnih trenutkih njihove zgodovine. Izpostavimo lahko pomoč Kambodži, El Salvadorju, Mozambiku, Južnoafriški republiki, Timor – Lestu, Afganistanu, Iraku, Burundiju, Demokratični republiki Kongo in Nepalu.

Točke 11 do 20

11 Krepitev pravic žensk

Eden dolgoročnih ciljev Združenih narodov je izboljšati življenje žensk in jim omogočiti, da dobijo večji nadzor nad svojim življenjem. V ta namen so ZN organizirali prvo svetovno konferenco o ženskah (Mexico City, 1975), ki je skupaj z ostalima dvema konferencama v času mednarodnega desetletja žensk (1976-1985) in svetovno konferenco v Pekingu (1995) postavila okvir za krepitev pravic žensk in promocijo enakosti spolov. Konvencija ZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, ki je bila sprejeta leta 1979 in jo je do sedaj ratificiralo 185 držav, po vsem svetu pripomore h krepitvi pravic žensk.

12 Sodni pregon vojnih zločincev

S preganjanjem in obsodbami vojnih zločincev ter z vzpostavitvijo tribunalov ZN za bivšo Jugoslavijo in Ruando so Združeni narodi pripomogli k širitvi humanitarnega in mednarodnega kazenskega prava, ki se ubada z genocidom in drugimi kršitvami mednarodnega prava. Oba tribunala sta prispevala pri vzpostavljanju miru in vladavine prava v obeh omenjenih državah in regijah. Mednarodno kazensko sodišče je samostojno in stalno sodišče, ki preiskuje in preganja osebe obtožene najbolj resnih mednarodnih zločinov, kot so genocid, zločini proti človeštvu in vojni zločini, v kolikor nacionalni tribunali tega ne želijo ali niso sposobni. Sumi kršitev v Demokratični republiki Kongo, severni Ugandi, Darfurju v Sudanu in Centralnoafriški republiki so predani v presojo sodišču, saj je v sistemu mednarodnega kazenskega prava uveljavljeno kot osrednji organ. Tudi sodišča v Sierri Leone in Kambodži, ki jih podpirajo ZN, preganjajo odgovorne za resne kršitve mednarodnega prava, vključno z množičnimi poboji in vojnimi zločini.

13 Končanje apartheida v Južni Afriki

Združeni narodi so uvedli ukrepe, ki segajo od embarga na orožje do konvencije proti rasni segregaciji športnih dogodkov, in s tem močno pripomogli k padcu apartheida. Volitve leta 1994, pri katerih so lahko enakovredno sodelovali vsi Južnoafričani, so privedle do nastanka večrasne vlade.

14 Spodbujanje samoodločanja in neodvisnosti

Ko so leta 1945 ustanovili Združene narode, je 750 milijonov ljudi, kar je v tistih časih predstavljalo skoraj tretjino svetovnega prebivalstva, živelo na ozemljih brez samouprave in v odvisnosti od kolonialnih sil. ZN so igrali pomembno vlogo pri doseganju neodvisnosti v več kot 80 državah, ki so sedaj samostojne.

15 Krepitev mednarodnega prava

Združeni narodi so pripomogli, da je bilo izpogajanih in sklenjenih več kot 510 multilateralnih pogodb o človekovih pravicah, terorizmu, globalnemu kriminalu, beguncih, razoroževanju, trgovini, blagu, oceanih in še veliko več.

16 Zagotavljanje humanitarne pomoči za žrtve konfliktov

Več kot 50 milijonov beguncev, ki so bežali pred vojno, lakoto ali preganjanjem, je od leta 1951 dobilo pomoč Urada Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR). Slednji organ se neprestano trudi pomagati in pri tem pogosto vključuje še druge agencije. UNHCR teži k dolgoročnim in trajnim rešitvam ter tako begunce vrača v svojo domovino, če so razmere v njej ustrezne, ali jim pomaga pri vključevanju v države azila ali pa jih naseli v tretji državi. Na svetu je trenutno več kot 25 milijonov beguncev, iskalcev azila in notranje razseljenih oseb, ki so večinoma ženske in otroci. ZN jim nudijo hrano, zatočišče, zdravstveno pomoč, izobraževanje in pomoč pri vrnitvi v domovino.

17 Pomoč palestinskim beguncem

Svetovna skupnost si prizadeva za trajen mir med Izraelci in Palestinci. Agencija ZN za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu (UNRWA) je zadolžena za pomoč in človeški razvoj tistega dela sveta. Agencija je pomagala že štirim generacijam palestinskih beguncev z izobraževanjem, zdravstveno nego, socialnim varstvom, viri financiranja in nujno pomočjo. Danes je pri agenciji UNRWA prijavljenih več kot 4,4 milijona beguncev Bližnjega vzhoda.

18 Blaženje revščine na podeželju, in sicer v državah v razvoju

Mednarodni sklad za razvoj kmetijstva (IFAD) zagotavlja posojila z nizkimi obrestmi in donacije za zelo revno podeželsko prebivalstvo. Od leta 1978 je IFAD investiral več kot 10 milijard ameriških dolarjev in s tem pomagal več kot 300-tim milijonom žensk in moških pri povečanju njihovih dohodkov ter omogočil, da lahko poskrbijo za svoje družine. Danes IFAD podpira več kot 200 programov in projektov v 81-ih državah v razvoju.

19 Krepitev blaginje žensk

Združeni narodi pomagajo pri krepitvi enakopravnosti in blaginje žensk. Razvojni sklad ZN za ženske (UNIFEM) podpira programe v več kot 100 državah, ki imajo kot cilj odpravo nasilja nad ženskami, zaustavitev širitve virusa HIV oziroma aidsa ter krepitev ekonomske varnosti žensk. To dosegajo tako, da ženskam povečajo dostop do dela ter njihove pravice do lastnine in dedovanja. Mednarodni raziskovalni in izobraževalni inštitut ZN za napredek žensk (INSTRAW) pomaga izboljšati kakovost življenja žensk in poskuša okrepiti njihove pravice s tem, ko izvaja akcijsko naravnane raziskave s poudarkom na varnosti, migracijah in vladanju. Vse agencije ZN morajo upoštevati potrebe žensk.

20 Krepitev reproduktivnega zdravja in zdravja mater

Sklad ZN za prebivalstvo (UNFPA) skozi organiziranje programov o prostovoljnem načrtovanju družine in spodbujanje pravic posameznika, da sam odloča, koliko otrok bo imel in kdaj, pomaga ljudem, da se odločajo na podlagi utemeljenih informacij. Nadalje pomaga tudi družinam, še posebej ženskam, da imajo večji nadzor nad svojim življenjem. S tem so dosegli, da ženske v državah v razvoju rodijo manj otrok in tako upočasnjujejo rast svetovnega prebivalstva. Če so v šestdesetih letih rodile šest otrok, jih danes tri. Manj nehotenih zanositev tudi pomeni manj smrti mater ob rojstvu in manj nevarnih splavov. Ko je sklad UNFPA leta 1969 začel delovati, je družino načrtovalo manj kot 20 odstotkov parov, danes pa ta delež znaša okoli 63 odstotkov. UNFPA s številnimi partnerji pomaga zagotoviti usposobljene ljudi, ki pomagajo pri porodih, in dostop do nujne porodniške nege za zmanjševanje umrljivost mater. Sklad podpira pobude za varno materinstvo v približno 90 državah.

Točke 21 do 30

21 Zagotavljanje varne oskrbe s pitno vodo

Med prvim desetletjem voda (1981-1990), ki so ga razglasili ZN, je več kot milijarda ljudi prvič v življenju dobila varno oskrbo s pitno vodo. Do leta 2002 je še dodatnih 1,1 milijarde ljudi imelo čisto vodo. Leta 2003 je mednarodno leto celinskih voda okrepilo zavest o tem, kako pomembno je varovanje te dragocene dobrine. Drugo mednarodno desetletje voda (2005-2015) načrtuje razpolovitev števila ljudi brez dostopa do čiste pitne vode.

22 Odzivanje na virus HIV oziroma aids

Program ZN za boj proti aidsu (UNAIDS) usklajuje svetovne dejavnosti v boju proti epidemiji, zaradi katere trpi okrog 33 milijonov ljudi. Program deluje v več kot 80 državah, kjer skrbi za splošen dostop do storitev za preprečevanje in zdravljenje virusa HIV, kot tudi za zmanjšanje ranljivosti posameznikov in celotnih družb ter za blažitev posledic epidemije. UNAIDS združuje strokovno znanje desetih organizacij ZN, ki pri programu sodelujejo.

23 Zatiranje črnih koz

Trinajst let prizadevnega dela Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je leta 1980 prineslo uradno vest, da so po vsem svetu uspeli zatrteti črne koze. Njihovo izkoreninjenje tako na leto prihrani približno milijardo ameriških dolarjev za cepljenje in nadzor, kar je skoraj trikrat toliko, kot je stala odprava črnih koz.

24 Opravljanje otroške paralize

Svetovna iniciativa za odpravo otroške paralize, ki je največja javnozdravstvena pobuda doslej, je odpravila otroško paralizo v vseh državah, razen štirih, in sicer v Afganistanu, Indiji, Nigeriji in Pakistanu. Zahvaljujoč iniciativi, ki so jo vodili Svetovna zdravstvena organizacija, UNICEF, Rotary International in ameriški Centri za nadzor in preprečevanje bolezni, lahko zdaj hodi skoraj 5 milijonov otrok, ki bi jih sicer paraliziral poliomielitis. Bolezen, ki je nekoč ohromila otroke v 125 državah, bo kmalu izkoreninjena.

25 Boj proti zapostavljenim tropskim boleznim

Program Svetovne zdravstvene organizacije je izkoreninil rečno slepoto (onhocerkoza) v desetih zahodnoafriških državah in hkrati sprostil 25 milijonov hektarjev rodovitne zemlje za kmetovanje. Danes je bolezen pod nadzorom v 19-ih državah v okviru Afriškega programa za nadzor nad onhocerkozo. Prizadevanja agencij ZN so v severni Afriki leta 1991 pripomogla k odpravi zloglasne kožne miaze, ki jo povzroča parazitski črv, ko se prehranjuje s človeškim in živalskim mesom. Okužba z gvinejskim črvom (drakunkuloza) je tik pred izkoreninjenjem, med tem ko so druge zanemarjene bolezni pod kontrolo. Sem sodi lepra, ki so jo izkoreninili iz 116 od 122-ih endemičnih držav, limfna filarija, shistosomiaza in spalna bolezen (človeška afriška tripanosomiaza).

26 Preprečevanje širitve epidemij

Svetovna zdravstvena organizacija je pomagala pri zaustavitvi širitve sindroma akutnega oteženega dihanja (SARS). Marca 2003 je organizacija razglasila globalno stanje pripravljenosti in priporočila samo nujna potovanja. Pod njenim vodstvom so uspeli ustaviti to novo obliko bolezni, ki je imela potencial postati svetovna epidemija. WHO vsako leto razišče preko 200 izbruhov bolezni SARS, izmed katerimi okoli 15 do 20 zahteva posredovanje te organizacije. Med bolj znane bolezni, zaradi katerih WHO vrši mednarodni nadzor, spadajo meningitis, rumena mrzlica, kolera in gripa.

27 Pozivanje k splošni imunizaciji

Imunizacija vsako leto reši več kot 2 milijona življenj. Zaradi prizadevanj Svetovne zdravstvene organizacije, UNICEF, drugih organizacij in vlad je danes okoli 79 odstotkov otrok po svetu cepljenih z difterija-pertussis-tetanus cepivom, pri čemer jih je bilo leta 1980 cepljenih 20 odstotkov. Med leti 2000 in 2006 se je umrljivost zaradi ošpic v Afriki znižala za 91 odstotkov, na globalni ravni pa govorimo o dvotretjinskem znižanju umrljivosti. Ovire za vpeljevanje novih cepiv bodo postopoma odpravljene, imunizacijo pa dopolnjujejo druge oblike pomoči, ki rešujejo življenja. Kot primera lahko navedemo mreže proti insektom, ki prenašajo malarijo, in dodatki vitamina A za preprečevanje podhranjenosti.

28 Zmanjševanje umrljivosti otrok

V 1990-ih letih je eden od desetih otrok umrl pred petim letom starosti. Z zdravljenjem s pomočjo oralne rehidracije, čiste vode in higiene ter drugih zdravstvenih in prehranskih ukrepov, ki so jih uvedle agencije ZN, je umrljivost otrok v državah v razvoju do leta 2006 padla na manj kot ena smrtna žrtev na dvanajst otrok. Cilj do leta 2015 je za dve tretjini zmanjšati umrljivost otrok do petega leta starosti glede na vrednosti iz leta 1990.

29 Ustvarjanje temeljev za podjetništvo

Združeni narodi so koristni za podjetništvo. Svetovnemu gospodarstvu zagotavljajo 'mehko infrastrukturo' s tem, ko izpogajajo splošno veljavne tehnične standarde na različnih področjih, in sicer od statistike, trgovinskega prava, carinskih postopkov, intelektualne lastnine, letalstva, prevozništva in telekomunikacij do pospeševanja gospodarskih dejavnosti in zniževanja transakcijskih stroškov. S krepitvijo politične stabilnosti in odgovornega vodenja držav, z bojem proti korupciji in z zahtevami po učinkoviti gospodarski politiki ter poslovno prijazni zakonodaji so postavili temelj za naložbe v razvijajoča se gospodarstva.

30 Podpora industriji držav v razvoju

Organizacija ZN za industrijski razvoj (UNIDO) igra vlogo posrednika pri industrijskem sodelovanju med severom in jugom ter državami juga. Organizacija tako spodbuja podjetništvo, naložbe, prenos tehnologije ter stroškovno učinkovit in trajnosten industrijski razvoj. Državam pomaga pri nemotenem procesu prilagajanja globalizaciji in zmanjševanju revščine.

Točke 31 do 40

31 Pomoč žrtvam naravnih nesreč

Ko pride do naravnih nesreč in drugih izrednih stanj, Združeni narodi koordinirajo in mobilizirajo pomoč žrtvam. Delujejo skupaj z mednarodnim gibanjem Rdečega križa in Rdečega polmeseca, glavnimi organizacijami za nudenje pomoči in donatorji ter tako prispeva nujno potrebno humanitarno pomoč. S pozivi ZN se letno zbere več milijard ameriških dolarjev za nujno pomoč.

32 Blaženje posledic naravnih nesreč

Svetovna meteorološka organizacija (WMO) je pomagala rešiti milijone ljudi pred katastrofalnimi posledicami naravnih nesreč in tistih, ki jih povzroča človek. S pomočjo njenega sistema za zgodnje opozarjanje, ki ga sestavljajo nadzorne naprave na zemlji in sateliti v vesolju, je mogoče z večjo natančnostjo napovedati z vremenom povezane nesreče, dobiti podatke o razpršitvi izlitja nafte, uhajanju kemičnih in radioaktivnih snovi in napovedati dolgotrajne suše. Omogoča tudi učinkovito razdelitev pomoči v hrani na območjih, ki jih je prizadela suša.

33 Zagotavljanje pomoči v primeru cunamijev

Štiriindvajset ur po cunamiju, ki je pustošil po obalah Indijskega oceana 26. decembra 2004, so ZN na najbolj prizadeta območja razposlali strokovnjake za ocenitev stopnje uničenja in takoj priskočili na pomoč preživelim. V prvih šestih mesecih je več kot 1,7 milijona ljudi prejelo hrano, več kot 1,1 milijon ljudi, ki so ostali brez domov, so prejeli zatočišče, več kot milijon so oskrbeli s pitno vodo in več kot 1,2 milijona otrok cepili proti ošpicam. Hitra in učinkovita dostava humanitarne pomoči je pripomogla k temu, da po nesreči ni nihče izgubil življenja zaradi nastalega pomanjkanja po prvotnem uničenju, hkrati pa je bil preprečen izbruh kakršnih koli bolezni.

34 Varovanje ozonskega plašča

Program ZN za okolje (UNEP) in Svetovna meteorološka organizacija (WMO) z dejstvi opozarjata na škodo, ki nastaja na zemeljskem ozonskem plašču. V skladu s sporazumom, znanim pod imenom Montrealski protokol, države odpravljajo kemikalije, ki povzročajo tanjšanje ozonskega plašča, in jih zamenjujejo z varnejšimi alternativami. Na ta način bodo milijone ljudi obvarovali pred povečanim tveganjem obolenj za kožnim rakom zaradi močnejše izpostavljenosti ultravijoličnim žarkom.

35 Odstranjevanje min

Združeni narodi odstranjujejo mine v 42-ih državah, vključno z Afganistanom, Angolo, Bosno in Hercegovino, Irakom, Mozambikom in Sudanom. Mine vsako leto ubijejo ali pohabijo na tisoče civilistov. ZN zato izobražujejo ljudi, kako ostanejo na varnem, pomagajo žrtvam, da postanejo samostojne, podpirajo države pri uničevanju zalog min in se zavzemajo za polno mednarodno sodelovanje pri pogodbah, ki se navezujejo na rabo min.

36 Oskrbovanje s hrano za tiste, ki so tega najbolj potrebni

Svetovni program za hrano (WFP) je največja svetovna humanitarna agencija, ki vsako leto pomaga povprečno 90 milijonom lačnih ljudi v 80 državah, kar vključuje večino svetovnih beguncev in notranje razseljenih oseb. Pomoč v hrani Svetovnega programa za hrano je prilagojena posebnim potrebam lačnih, še posebej žensk in otrok, ki sta najbolj ranljivi skupini in najpogosteje žrtve lakote. Delovanje WFP teži k temu, da prekine cikel lakote pri njegovih koreninah tako, da oskrbuje najbolj revne in podhranjene ljudi. S projekti hranjenja v šolah se zagotavlja brezplačne obroke ali hrano za domov skoraj 20-im milijonom šolskih otrok, pri čemer posamezni obrok stane zgolj 25 ameriških centov. Logistično strokovno znanje agencije na področju nujnega obveščanja omogoča, da se hrana razdeli zelo hitro tudi v najbolj težkih in nevarnih situacijah. Da pomoč doseže najbolj potrebne, preko 90 odstotkov osebja deluje na terenu, pri čem WFP uporablja globalno mrežo letal, ladij, helikopterjev, tovornjakov in, če je nujno, tudi oslov, kamel in slonov. WFP deluje kot branilec lačnih, svoje poslanstvo pa širi od preprostih ljudi do političnih voditeljev po vsem svetu

37 Boj proti lakoti

Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) vodi svetovna prizadevanja za preprečevanje lakote. V osrčju prizadevanj organizacije je cilj univerzalne prehranske varnosti, kjer bi vsak posameznik imel reden dostop do zadostne količine visoko kvalitetne hrane, ki omogoča aktivno in zdravo življenje. FAO služi tako razvitim državam kot državam v razvoju ter deluje kot nevtralni forum, kjer se vse države sestajajo kot enakopravne in se pogajajo o sporazumih ter razpravljajo o oblikovanju politik. FAO tudi pomaga državam v razvoju pri posodabljanju in izboljševanju kmetijstva, gozdarstva in ribištva, in sicer na načine, ki ohranjajo naravne vire in izboljšujejo hrano.

38 Preprečevanje prelova

Sedemdeset odstotkov svetovno pomembnih komercialnih zalog rib se izrablja preko priporočenih meja trajnosti ali bistveno čez. FAO nadzira globalno predelavo rib in stanje divjih zalog rib ter sodeluje z državami pri izboljšanju upravljanja ribištva, iztrebljanju nelegalnega ribištva, promociji odgovornega mednarodnega trga rib ter varovanju ogroženih vrst in ekosistemov.

39 Prepoved strupenih kemikalij

Stockholmska konvencija o obstojnih organskih onesnaževalcih si prizadeva s sveta odpraviti nekaj najnevarnejših kemikalij. Konvencijo je ratificiralo 150 držav, obravnava pa 12 nevarnih pesticidov in industrijskih kemikalij, ki lahko pri človeku privedejo do smrti, poškodujejo živčni in imunski sistem, povzročijo raka in reprodukcijske motnje ter ovirajo razvoj otroka. Druge konvencije in akcijski načrti ZN pomagajo varovati biološko raznovrstnost in ogrožene vrste, preprečevati dezertifikacijo, čistiti morja in zmanjševati čezmejno gibanje nevarnih odpadkov.

40 Varovanje zdravja potrošnikov

Organizacija za prehrano in kmetijstvo ter Svetovna zdravstvena organizacija sta skupaj z državami članicami uvedli standarde za več kot 230 prehrambenih izdelkov, meje varnosti za več kot 3000 embalaž hrane in predpise za predelavo, prevoz in shranjevanje hrane ter tako zagotovili varnost hrane, ki se prodaja na trgu. Pred prevarami ščitijo potrošnike standardi o označevanju in opisovanju hrane. Še nikoli doslej ni toliko hrane prepotovalo ves svet, zato se Združeni narodi trudijo, da je varna.

Točke 41 do 50

41 Boj proti terorizmu

Države članice koordinirajo svoje protiteroristične ukrepe preko Združenih narodov. Leta 2006 so ZN sprejeli globalno strategijo za boj proti terorizmu, kar je prvič doslej, da so se vse države sporazumele o skupnem pristopu glede boja proti terorizmu. Agencije in programi ZN državam pomagajo, da to skupno strategijo tudi uresničujejo, jim zagotavljajo pravno pomoč in spodbujajo mednarodno sodelovanje pri boju proti terorizmu. ZN so torej vzpostavili pravno podlago za boj proti terorizmu. Pod okriljem ZN se je izpogajalo šestnajst globalnih pravnih instrumentov, med katerimi so sporazumi proti jemanju talcev, ugrabitvi letal, terorističnim bombnim napadom, financiranju terorizma in še najnovejši sporazum proti jedrskemu terorizmu.

42 Pomoč pri razreševanju večjih mednarodnih sporov

Meddržavno sodišče (ICJ) je z razsodbami in svetovalnimi mnenji pomagalo rešiti mednarodne spore zaradi teritorialnih vprašanj, morskih meja, diplomatskih odnosov, odgovornosti države, ravnanja s tujci, uporabe sile in podobnega.

43 Izboljševanje svetovnih trgovinskih odnosov

Konferenca ZN o trgovini in razvoju (UNCTAD) pomaga državam v razvoju pri sklepanju trgovinskih sporazumov in pridobivanju prioritetne obravnave njihovega izvoza. Izpogajala je mednarodne blagovne sporazume, ki državam v razvoju zagotavljajo pravične cene, izboljšujejo učinkovitost njihove trgovinske infrastrukture in jim na različne načine pomagajo razvejiti proizvodnjo ter jih vključiti v svetovno gospodarstvo.

44 Spodbujanje gospodarskih reform

Svetovna banka in Mednarodni denarni sklad mnogim državam pomagata izboljšati vodenje gospodarstva, jim ponujata začasno finančno podporo, ki lajša plačilnobilančne težave, in nudita usposabljanje za vladne finančne uradnike.

45 Spodbujanje stabilnosti in reda na svetovnih morjih

Združeni narodi vodijo mednarodna prizadevanja za ureditev uporabe morij z eno samo konvencijo. Konvencija ZN o pomorskem pravu iz leta 1982, ki jo je sprejel skoraj ves svet, daje pravno podlago za vse dejavnosti v oceanih in morjih. Konvencija določa pravila za ustanovitev pomorskih con, pravice in dolžnosti držav z dostopom na odprto morje in brez njega, vključno z osnovami navigacije, varovanjem morskega okolja in njegovim znanstvenim raziskovanjem ter ohranitvijo in trajnostnim izkoriščanjem ribolovnih virov. Pogodba tudi vključuje mehanizme za reševanje sporov.

46 Izboljšanje potovanja z letali in ladjami

Agencije ZN so odgovorne za oblikovanje varnostnih standardov za potovanja z letali in ladjami. Mednarodna organizacija za civilno letalstvo (ICAO) je prispevala k temu, da je postalo potovanje z letali najbolj varna oblika transporta. Leta 1947, ko je z letali potovalo 21 milijonov ljudi, je v letalskih nesrečah umrlo 590 ljudi. Leta 2007 je bilo število žrtev 581 pri 2,2 milijardah letalskih potnikov. Mednarodna pomorska organizacija (IMO) je na podoben način prispevala k bolj čistemu in varnemu potovanju z ladjami. Statistike kažejo, da postaja plovba varnejša in da se izboljšuje prijaznost do okolja. Izguba ladij upada, smrtnih žrtev je vse manj, nezgode z onesnaženjem morja so upadle, kot tudi primeri onesnaženja z nafto. Zmanjšuje se tudi onesnaževanje zraka in onesnaževanje z odplakami. Vse to je bilo doseženo kljub vedno večji količini blaga, prepeljanega po morju.

47 Boj proti mednarodnemu kriminalu

Urad ZN za droge in kriminal (UNODC) v sodelovanju z državami in drugimi organizacijami preprečuje mednarodni organizirani kriminal. S tem ko nudi pravno in tehnično podporo, se bori proti korupciji, pranju denarja, trgovini z mamili in tihotapljenju migrantov ter krepi sisteme kazenskega pravosodja. Državam pomaga pri preprečevanju terorizma, je glavni vodja pri globalnem boju proti trgovanju z ljudmi in skupaj s Svetovno banko pomaga državam vrniti premoženje, ki so si ga prilastili nepošteni voditelji. Urad igra odločilno vlogo pri posredovanju in uveljavljanju pomembnih mednarodnih pogodb, kot sta na primer Konvencija ZN proti korupciji in Konvencija ZN proti organiziranemu mednarodnemu kriminalu.

48 Obvladovanje svetovnega problema drog

Urad ZN za droge in kriminal (UNODC) teži k zmanjšanju ponudbe in povpraševanja prepovedanih drog na podlagi treh osrednjih konvencij ZN o nadzoru nad drogami. Urad deluje skupaj z državami s ciljem izboljšanja zdravja ljudi in zagotavljanja javne varnosti tako, da preprečuje, zdravi in nadzoruje zlorabo drog. Prizadevanja po obvladovanju svetovnega problema drog pa niso obrodila sadov, saj se je zloraba drog v zadnjih 25-ih letih povišala in se približala pandemiji. Številne regije ostajajo nestabilne prav zaradi pridobivanja drog in trgovanja z njimi. Iz tega razloga je UNODC še posebej vpleten v nadzor drog v Afganistanu, andskih državah, centralni Aziji, Mjanmaru in zahodni Afriki.

49 Spodbujanje spodobnega dela

Mednarodna organizacija za delo (ILO) je ustvarila standarde in temeljna načela ter pravice na delovnem mestu. Med te sodi svoboda združevanja, pravica do kolektivnega pogajanja, odprava vseh oblik prisilnega dela, ukinitev dela otrok in odprava diskriminacije na delovnem mestu. Ključne dejavnosti organizacije so spodbujanje zaposlovanja in socialnega varstva za vse ter močan družbeni dialog med organizacijami delodajalcev in delojemalcev ter vladami.

50 Izboljševanje pismenosti in šolstva v državah v razvoju

Danes zna brati in pisati 83 odstotkov odraslih v državah v razvoju, 84 odstotkov otrok pa obiskuje osnovno šolo. Nov cilj je doseči, da bi vsi otroci do leta 2015 zaključili osnovno šolo. Programi, s katerimi krepimo izobraževanje in napredek žensk, so pomagali izboljšati stopnjo pismenosti med ženskami v državah v razvoju s 36 odstotkov leta 1970 na 79 odstotkov leta 2007. Naslednji cilj je zagotoviti, da bi do leta 2015 vse deklice zaključile osnovno in srednjo šolo.

Točke 51 do 60

51 Ustvarjanje svetovne zaveze v podporo otrokom

Od Afganistana do Libanona in od Sudana do nekdanje Jugoslavije je bil UNICEF prvi, ki je ustvaril 'dneve premirja' in vzpostavil 'področja miru', da je lahko otrokom, ujetim v oborožene spopade, pripeljal cepiva in drugo nujno potrebno pomoč. Konvencija o otrokovih pravicah je prenesena v nacionalno zakonodajo v 193-ih državah. Po Posebnem zasedanju ZN o otrocih leta 2002 se je 190 držav zavezalo časovno omejenim ciljem na področju zdravja, šolstva, varovanja pred zlorabami, izkoriščanjem in nasiljem ter na področju boja proti virusu HIV oziroma aidsu.

52 Varovanje zgodovinskih, kulturnih, arhitekturnih in naravnih znamenitosti

Organizacija ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) pomaga 137 državam pri varovanju starodavnih spomenikov in zgodovinskih, kulturnih in naravnih znamenitosti. Izpogajala je številne mednarodne konvencije, ki ohranjajo kulturno lastnino, kulturno raznolikost in izjemne kulturne in naravne znamenitosti. Več kot 850 znamenitosti je bilo razglašenih, da imajo izjemno univerzalno vrednost.

53 Pospeševanje akademskih in kulturnih izmenjav

Združeni narodi prek UNESCO in Univerze Združenih narodov spodbujajo študijsko in znanstveno sodelovanje, povezovanje institucij visokega šolstva in krepitev kulturnega izražanja, pri čemer je poudarek tudi na vključevanju manjšin in avtohtonih ljudstev v tovrstne aktivnosti.

54 Spodbujanje kreativnosti in inovacij

Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO) spodbuja varovanje pravic intelektualne lastnine in zagotavlja, da so vse države v položaju imeti korist od učinkovitega sistema intelektualne lastnine. Mehanizem intelektualne lastnine je bil v osnovi oblikovan zaradi prepoznavanja in nagrajevanja inovatorjev za njihovo bistroumnost, hkrati pa za varovanje javnega interesa, zagotavljanje razvoja in ustvarjanje bogastva. Iniciative, ki so del sistema intelektualne lastnine, delujejo kot spodbude človeški kreativnosti, omogočajo napredek v znanosti in tehnologiji ter bogatijo svet z literaturo in umetnostjo.

55 Spodbujanje svobode medijev in svobode izražanja

UNESCO omogoča vsem ljudem svoboden dostop do necenzuriranih informacij, ki so kulturno pestre. Tako pomaga razvijati in krepiti medije ter podpira ustanavljanje neodvisnih časopisnih in televizijski hiš. UNESCO deluje tudi kot varuh svobode medijev, ki javno obsoja vse resne zlorabe, med katere sodijo tudi umori in priprtja novinarjev.

56 Spreminjanje revnih sosesk v dostojna naselja

Dandanes v mestih živi polovica človeštva. V urbanem okolju sta zgoščeni proizvodnja in potrošnja držav, gospodarska in družbena procesa, ki ustvarjata bogastvo in priložnosti. Mesto pa tudi kraj bolezni, zločina, onesnaževanja in revščine. V mnogih mestih, še posebej v državah v razvoju, prebivalci revnih sosesk predstavljajo več kot 50 odstotkov prebivalstva in imajo skromen, ali popolnoma onemogočen dostop do zavetja, vode in zdravstvene nege. Program ZN za naselja (UN-HABITAT) izvaja več kot 150 tehničnih programov in projektov v približno 50-ih državah. Skupaj z vladami, lokalnimi oblastmi in nevladnimi organizacijami išče inovativne rešitve za mesta in velemesta. Med te sodi zagotavljanje pravice do posesti za revne mestne ljudi, kar služi tudi kot katalizator investicij v gradnjo stanovanj in osnovne storitve za revne.

57 Zagotavljanje lokalnega dostopa do svetovne poštne mreže

Svetovna poštna zveza (UPU) pospešuje izmenjavo mednarodne pošte in razvija družbene, kulturne in poslovne stike med ljudmi na podlagi sodobnih poštnih storitev in proizvodov. Okoli 660.000 poštnih uradov po vsem svetu predstavlja eno izmed najbolj obsežnih mrež na svetu, katere cilj je pospeševanje prenosa informacij, dobrin in denarja. Internet in nove tehnologije so odprle nove možnosti za poštne storitve, še posebej na področju elektronskega poslovanja, saj dobrine naročene preko spleta načeloma ni mogoče poslati elektronsko. Poštne storitve ostajajo močna vez med fizičnimi, digitalnimi in finančnimi operacijami ter ključni dejavnik globalnega razvoja.

58 Krepitev pravic oseb s posebnimi potrebami

Združeni narodi so na čelu boja za popolno enakopravnost oseb s posebnimi potrebami in podpirajo njihovo udeležbo v družbenem, gospodarskem in političnem življenju. Organizacija je pokazala, da osebe s posebnimi potrebami bogatijo našo družbo, zato je izpogajala prvo svetovno konvencijo, ki krepi njihove pravice in njihovo dostojanstvo po vsem svetu. Gre za Konvencijo ZN o pravicah invalidov, ki je stopila v veljavo leta 2008.

59 Izboljšanje svetovnih telekomunikacij

Mednarodna telekomunikacijska zveza (ITU) združuje vlade in industrijo, da razvijajo in usklajujejo delovanje svetovnih telekomunikacijskih omrežij in storitev. Usklajuje skupno rabo frekvenc radijskega spektra, krepi mednarodno sodelovanje pri dodelitvi satelitskih orbit, izboljšuje telekomunikacijsko infrastrukturo v nerazvitem svetu in sprejema svetovne standarde, ki zagotavljajo nemoteno medsebojno povezavo obsežnega števila komunikacijskih sistemov. Od širokopasovnega interneta do najnovejših brezžičnih tehnologij, od letalske in pomorske navigacije do radijske astronomije in satelitske meteorologije, od telefonskih storitev in faksa do televizijskega oddajanja in omrežij prihodnje generacije. ITU tako vztrajno povezuje svet. S svojim delom je zveza telekomunikacijskem sektorju pomagala, da je zrasel v svetovni industrijski sektor, vreden 1.3 bilijona ameriških dolarjev.

60 Zaustavitev trpljenja domorodnih ljudstev

Združeni narodi so javnost opozorili na krivice, ki se dogajajo od 370 do 500 milijonom domorodcev, ki živijo v približno 90-ih državah. Slednji veljajo za najbolj prikrajšane in ranljive skupine ljudi na svetu. Šestnajstčlanski Stalni forum ZN za domorodne zadeve, ustanovljen leta 2000, si prizadeva izboljšati razmere domorodnih ljudstev po svetu, in sicer na področju razvoja, kulture, človekovih pravic, okolja, šolstva in zdravstvene oskrbe.

Nobelove nagrade za mir, podeljene Združenim narodom

2007 | Medvladni panel za podnebne spremembe (IPCC)
2005 | Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) in njen generalni direktor
Mohamed El Baradej
2001 | Združeni narodi in njihov generalni sekretar Kofi Annan
1988 | Mirovne sile Združenih narodov
1981 | Urad Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR)
1969 | Mednarodna organizacija za delo (ILO)
1965 | Sklad Združenih narodov za otroke (UNICEF)
1961 | Dag Hammarskjöld, generalni sekretar ZN
1954 | Urad Visokega komisariata Združenih narodov za begunce
1950 | Ralph Bunche, direktor Skrbniškega sveta ZN

Združeni narodi na Dunaju na trideset načinov izboljšujejo svet

Dunajski mednarodni center (VIC) je dom za naslednje člane družine Združenih narodov: Pripravljalna komisija Organizacije za pripravo celovite Pogodbe o prepovedi jedrskih poskusov (CTBTO), Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA), Mednarodna komisija za zaščito reke Donave (ICPDR), Mednarodni nadzorni svet za droge (INCB), Komisija Združenih narodov za mednarodno trgovinsko pravo (UNCITRAL), Program Združenih narodov za okolje (UNEP) na Dunaju, Urad/začasni sekretariat Karpatske konvencije, Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR) – urad v Avstriji, Organizacija Združenih narodov za industrijski razvoj (UNIDO), Informacijska služba Združenih narodov (UNIS) na Dunaju, Urad Združenih narodov na Dunaju (UNOV), Urad Združenih narodov za vesoljske zadeve (UNOOSA), Urad Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC), Poštna uprava Združenih narodov (UNPA), Register Združenih narodov o škodi povzročeni zaradi gradnje zidu v okupiranih palestinskih ozemljih (UNRoD) in Znanstveni komite Združenih narodov za posledice jedrskega sevanja (UNSCEAR).

Dunajski mednarodni center v letu 2009 praznuje svojo 30. obletnico. V zadnjih tridesetih letih so si Združeni narodi na Dunaju prizadevali za …

... odpravljanje revščine

1. Komisija Združenih narodov za mednarodno trgovinsko pravo (UNCITRAL) pomaga ustvariti moderen in odprt globalni trgovinski in finančni sistem, ki temelji na pravilih, je transparenten, nediskriminatoren in prijazen do posla. S tem ko UNCITRAL razvija standarde trgovinskega prava za reševanje sporov, transport, trgovanje, nezmožnost plačila, varne transakcije in elektronsko poslovanje, prispeva k oblikovanju prava, ki je potrebno za učinkovito upravljanje čezmejnega trgovanja in podpira dobro vladanje, trajnostni razvoj ter zmanjšuje revščino.

2. Organizacija Združenih narodov za industrijski razvoj (UNIDO) spodbuja podjetništvo v podeželskih okoljih. Kot primer lahko damo Maroko, kjer UNIDO podpira okoli 200 majhnih podjetij, ki proizvajajo kmetijske pridelke, hkrati pa izobražuje mlade podjetnike na področju kmetijsko predelovalnih tehnologij, menedžmenta in marketinga. Tako skozi spodbujanje kmetijskega gospodarstva povečuje zaposlovanje.

3. V pretežno kmetijskem Mozambiku in Zambiji je UNIDO financiral dva poslovno-upravna centra, ki jih oskrbuje solarna energija. Oba centra sta bila postavljena na podeželju, kjer takrat ni bilo dostopa do elektrike in modernih načinov komunikacije, zato bosta izboljšala življenjski standard ljudi na tem območju. Zagotavljala bosta komunikacijske in poslovne storitve, kar vključuje javne telefonske linije in mobilno telefonijo, dostop do interneta, informacije o delovanju trga, nove načine prodaje in kupovanja dobrin ter izobraževanje.

4. UNIDO pomaga industriji pridobiti na konkurenčnosti. Organizacija tako pomaga etiopski industriji usnja, ki se spopada z upadanjem prodaje te surovine. Včasih so bili prihodki od prodaje usnja drugi glavni vir prihodkov od izvoza Etiopije, in sicer takoj za kavo. Cilj je ponovno osvajanje svetovnih trgov preko povečevanja produktivnosti in kvalitete končnih usnjenih izdelkov ter vključevanja v globalne trgovinske mreže. Po treh letih je strategija dosegla povečanje izvoza usnja, vključno s prodajo obutve v Evropsko unijo in vstop v ameriški trg.

5. Strokovnjaki iz Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) so skupaj s svojimi kolegi iz Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) pomagali državam pri premagovanju lakote in pri povečanju proizvodnje hrane preko uporabe jedrske tehnologije in sorodne biotehnologije. Znanstveniki nudijo nasvete na področju nadzora nad škodljivimi žuželkami, gojenja rastlin, zdravja živine ter varovanja tal in voda.

6. Podatki iz maja 2009 povedo, da obstaja na svetu 436 obratov za pridobivanje jedrske energije, in sicer v 30-ih državah. Skupaj ti obrati proizvedejo približno 15 odstotkov svetovne elektrike. IAEA spodbuja učinkovito in varno rabo jedrske energije, medtem ko državam pomaga vpeljati varne politike glede rokovanja z jedrskimi odpadki. S ciljem okrepiti varno rabo jedrskih tehnologij, IAEA podpira države pri oblikovanju in izpolnjevanju mednarodnih standardov ter zavezujočih mednarodnih konvencij, jih spodbuja pri izvajanju skupnih mednarodnih revizij za ocenjevanje nacionalnih jedrskih programov in pri stalni vključenosti v mednarodni sistem za obveščanje ob jedrskih nesrečah.

7. Več kot 80 odstotkov svetovne trgovine se prevaža z ladjami. UNCITRAL je oblikoval novo mednarodno konvencijo za 21. stoletje, ki posodablja in utrjuje pomorsko transportno pravo. Slednje zagotavlja kontejnerski transport od vrat do vrat, vključno z mednarodnim pomorskim delom prometne verige. Od tovrstne skupne pravne podlage se obeta povečanje učinkovitosti in trgovinske varnosti, s čimer bi se zmanjšali transportni stroški, kar bi koristilo tako podjetjem kot potrošnikom.

8. V časih ekonomske krize so primeri plačilne nesposobnosti, ki vključujejo premoženje ali upnike v več kot eni državi, bolj pogosto v novicah. UNCITRAL za bolj učinkovito reševanje čezmejnih primerov plačilne nesposobnosti spodbuja čezmejno sodelovanje med sodišči in pravnimi strokovnjaki, kar bo pripeljalo do večje postopkovne in stroškovne učinkovitosti ter povečalo povračilo zaposlenim, upnikom in investitorjem.

... bolj varen svet

9. Od trenutka, ko bo v veljavi Pogodba o popolni prepovedi jedrskih poskusov (CTBT), bodo vsi takšni poskusi prepovedani. Takrat bo skoraj nemogoče razvijati jedrsko orožje ali izboljšati obstoječi arzenal, pri čemer je potrebno poudariti, da je sporazum že pred svojo uradno veljavnostjo vzpostavil močno normo proti izvajanju jedrskih poskusov. Pred odprtjem pogodbe v podpis se je izvedlo 2.048 jedrskih poskusov, po njem pa samo 5, pri čemer so še ti sprožili vsesplošno obsodbo.

10. Pripravljalna komisija Organizacije za pripravo celovite Pogodbe o prepovedi jedrskih poskusov (CTBTO) oblikuje globalno nadzorovalno omrežje, preko katerega v prihodnosti noben jedrski poskus ne bo ostal neopažen. Ko bo sistem dokončan, ga bo sestavljalo blizu 340 postaj v 89-ih državah. Postaje, opremljene s seizmičnimi, hidroakustičnimi in zvočnimi detektorji, bodo zaznale vsako premikanje podzemnih mas, ali premikanje v oceanih ali pa v atmosferi. Radionuklidne postaje bodo služile zaznavanju kakršnekoli stopnje radioaktivnega sevanja v ozračju. Omrežje je trenutno skoraj v 75-ih odstotkih končano in že sedaj predstavlja pomembno svarilo potencialnim kršiteljem.

11. IAEA pomaga preprečevati širjenje jedrskega orožja tako, da nadzoruje države, ki uporabljajo jedrsko energijo in da na skrivaj ne morejo razvijati jedrskega orožja. Več kot 150 držav ima z IAEA sklenjene jamstvene sporazume, preko katerih lahko inšpektorji te agencije preverjajo resničnost civilne rabe skoraj 1.000 jedrskih objektov po vsem svetu.

12. Več kot 420 milijonov pomorskih kontejnerjev se prevaža vsako leto po svetu in to dejansko brez nadzora. Organizirane kriminalne združbe in teroristi lahko izrabijo te kontejnerje za svoje namene. Urad Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC) in Svetovna carinska organizacija sta zato oblikovala program za nadzor kontejnerjev, ki vladam pomaga nadzorovati premikanje pomorskega tovora. Program trenutno deluje v štirih pristaniščih, in sicer v Ekvadorju, Senegalu, Gani in Pakistanu, vendar se širi po svetu. Z njegovo pomočjo se izvaja pomoč ekipam nadzora v pristaniščih in oblikuje celovite ter moderne sisteme nadzora, ki omogočajo inšpekcije tveganih kontejnerjev.

13. Zahodna Afrika je postala ključna tranzitna točka za tihotapljenje na stotine milijonov dolarjev vrednega kokaina iz Latinske Amerike v rastoči evropski trg. Kriminalne združbe ostajajo nekaznovane, naraščajoče trgovanje z drogami pa povečuje stopnjo korupcije in ogroža varnost v regiji. UNODC je bil prvi, ki je oznanjal pričujočo krizo in se začel spopadati z njo s številnimi iniciativami. Opozarjali so na pomanjkanje informacij o kriminalnih dejanjih povezanih z drogami in pozivali po reformi varnostnega sektorja, pravnih sredstev in komunikacije med letališči.

14. Služba za informacijsko tehnologijo (ITS) od UNODC ponuja IT rešitve za vladne obveščevalne službe, sodne organe, organe pregona in urade za droge. ITS razvija, širi in nudi podporo za svoje IT rešitve, ki se trenutno uporabljajo v 40-ih državah. Nacionalni sistem nadzora nad drogami (NDS) in internetni program PEN samodejno zaznavata dovoljenja za proizvodnjo in uvoz/izvoz nadzorovanih snovi in zdravstvenih proizvodov. Družino programskih rešitev, ki se jih označuje kot 'go', vključuje goAML sistem, ki so ga oblikovali za odkrivanje pranja denarja, goCASE, ki predstavlja sistem upravljanja za obveščevalne službe, sodne organe in organe pregona, in goIDM model, ki postavlja standarde za vladne službe pri vpeljevanju IT infrastrukture, vključno z uporabo strežnikov, osebnih računalnikov, lokalnih mrež in povezav z internetom.

15. Satelitska in druga tehnologija v vesolju lahko zagotavlja življenjsko pomembne informacije za preprečevanje naravnih in človeških nesreč ter služi kot pomoč pri reševalnih akcijah v primeru le-teh. Od leta 2003 je možen dostop do informacij iz vesolja. Do sedaj so takšne informacije pomagale številnim žrtvam, saj se je od takrat zgodilo že več kot 80 večjih katastrof, vključno s tsunamijem v Indijskem oceanu leta 2004, potresom v Kašmirju leta 2005, ciklonom v Mjanmarju leta 2008 in sečuanskim potresom istega leta. Sistem informiranja upravlja Urad Združenih narodov za vesoljske zadeve (UNOOSA), ki si prizadeva, da bi vse države bile sposobne dostopati do informacij iz vesolja in jih uporabljati kot podporo pri upravljanju z naravnimi nesrečami ter pri organiziranju nujne pomoči. Sistem tudi služi kot tehnična podpora za hitrejši prenos informacij v nujnih razmerah.

16. UNOOSA po vsem svetu organizira usposabljanja strokovnjakov za uporabo mednarodnega 'COSPAS-SARSAT' satelitskega sistema za iskanje in reševanje, ki je v pomoč pri iskalnih in reševalnih operacijah na morju, kopnem in v zraku. Sistem sestavljajo signalizacijski oddajniki, ki pošiljajo klice v sili in informacije o lokaciji ponesrečencev preko satelita do reševalnih ekip. Sistem je dostopen vsaki državi in brezplačen za končne uporabnike. Do sedaj je sistem že rešil več kot 25.000 ljudi v okoli 6.800 reševalnih akcijah. Omenjeni sistem so tudi nadgradili za namene preprečevanja piratstva in terorističnih napadov.

... bolj zdrav svet

17. Mednarodna prizadevanja za obvladovanje svetovnega problema drog niso obrodila sadov, saj se je v zadnjih 25-ih letih raba drog nenehno povečevala in dosegla pandemijo. UNODC si prizadeva zmanjšati ponudbo in povpraševanje po prepovedanih drogah v skladu s tremi mednarodnimi sporazumi za nadzor nad drogami in preko sodelovanja z državami na področju izboljševanja javnega zdravja in varnosti. Slednje poskušajo doseči preko preprečevanja zlorabe drog, nadzora nad njimi in zdravljenja odvisnosti. Mednarodni nadzorni svet za droge (INCB) sodeluje z vladami pri zagotavljanju dostopa do ustreznih količin drog v zdravstvene namene in s tem preprečuje njihovo preusmeritev na prepovedane trge.

18. Publikacije UNODC o prepovedanem gojenju opija in koke se pojmuje kot 'zlati standard' raziskovanja na tem področju in tako prispevajo k oblikovanju na znanju temelječih politik. Vlade, mediji in celo obveščevalne agencije se zanašajo na raziskave in analize UNODC. Podatki, ki se pridobivajo s satelitsko tehnologijo ali z raziskovalci na terenu, služijo vladam pri načrtovanju strategij za preprečevanje gojenja prepovedanih drog. Za nadzor nad gojenjem UNODC sodeluje z glavnimi proizvajalkami drog, in sicer s Kolumbijo, Perujem in Bolivijo glede koke, Afganistanom, Mjanmarjem in Ljudsko demokratično republiko Laos glede opija, ter Marokom glede marihuane.

19. Znanstveni komite Združenih narodov za posledice jedrskega sevanja (UNSCEAR) sistematično vrednoti svetovne in regionalne ravni ter trende izpostavljenosti sevanju, hkrati pa zagotavlja znanstveno osnovo za mednarodne varnostne standarde pred sevanji. UNSCEAR je pred kratkim ponovno ovrednotil izpostavljenost sevanju zaradi naravnih virov, zdravstvenih postopkov, nesreč (kot je bila tista v Černobilu leta 1986) in zaradi proizvodnje orožja ter njenega preizkušanja. Do odprtja Pogodbe o popolni prepovedi jedrskih poskusov (CTBT) v podpis leta 1996 so izvedli več kot 2.000 preizkusov jedrskega orožja, kar je povzročilo radioaktivno onesnaževanje, ki še sedaj ogroža tako človeka kot naravo. Kot primer lahko navedemo povečane vrednosti radioaktivnega stroncija 90, ki so ga našli v zobeh dojenčkov po vsem svetu. CTBT bo prepovedala vse jedrske eksplozije na Zemlji od trenutka, ko bo stopila v veljavo, in tako v veliki meri prispevala k človekovemu zdravju in čistemu okolju.

20. Na svetu obstaja okrog 1.400 infekcijskih obolenj, med katerimi so določene oblike eden izmed največjih razlogov smrti v državah v razvoju. Polovica svetovne populacije živi na prizadetih območjih. Samo za malarijo na leto zboli do 300 milijonov ljudi, najmanj milijon pa jih umre. UNOOSA pomaga državam pri rabi aplikacij iz vesolja za namene preprečevanja širjenja obolenj. Satelitski senzorji, globalni navigacijski sistemi in geografski informacijski sistemi olajšajo uporabo ekoloških, okoljskih in drugih podatkov pri napovedovanju širjenja obolenj kot so malarija in tropska mrzlica denga.

21. IAEA ima dolgo zgodovino boja proti raku. Podpira diagnostiko in zdravljenje, ki vključuje terapije obsevanja in nuklearno medicino ter državam v razvoju omogoča dostop do tovrstnih praks. Program tehničnega sodelovanja, ki ga nudi IAEA, je v zadnjih 30-ih letih omogočil projekte s področja radiološke terapije in nuklearne medicine v skupni vrednosti preko 200 milijonov ameriških dolarjev.

... varovanje okolja

22. Globalno nadzorovalno omrežje CTBTO, ki zaznava jedrske eksplozije, pomaga tudi centrom za opozarjanje pred tsunamiji pri njihovem hitrejšem obveščanju. CTBTO omrežje neposredno posreduje seizmične in hidroakustične podatke tem centrom na območju Indijskega in Pacifiškega oceana (vključno z Avstralijo, Indonezijo, Japonsko, Malezijo in Združenimi državami). Ti centri tako pridobijo aktualne podatke do dve in pol minute prej kot z lastnim sistemom zaznavanja, kar jim omogoča, da lahko prebivalstvo obvestijo ob nevarnosti še hitreje. Zbrani podatki preko omrežja CTBTO so najboljši, kar se tiče pravočasnosti, uporabnosti in kvalitete. Preko tega omrežja je možno tudi napovedati izbruhe ognjenikov in potrese, zaznati izpuste radioaktivnih snovi in povečati naše znanje o podnebnih spremembah.

23. UNIDO pomaga industrijam pri uvajanju čistih tehnologij. Kot primer lahko navedemo Venezuelo, ki v ozračje spušča kloro-floro ogljikovodike (CFC pline). Ti plini se večinoma uporabljajo v hladilnikih in klimatskih napravah ter so znani po tem, da uničujejo ozonski plašč. UNIDO se povezuje z venezuelskimi institucijami, da usposabljajo svoje tehnične strokovnjake za okolju prijazne tehnologije in jih opremijo s potrebno opremo. Usposobili so blizu 3.000 tehničnih strokovnjakov in razvili ter vpeljali kodeks njihovega delovanja. Sedaj obstoječe CFC pline skladiščijo, obdelajo in reciklirajo.

24. Jedrske tehnologije omogočajo identificirati in blažiti okoljske probleme, ki jih povzroča onesnaževanje. IAEA pomaga varovati svetovne oceane preko vodenja edinega laboratorija Združenih narodov za morsko okolje. Slednji preučuje morsko okolje in koordinira tehnične vidike mednarodnega varovanja oceanov, izvaja usposabljanja in podporne programe.

25. Človek je v vesolje poslal že preko 14.100 objektov, ki sedaj obkrožajo Zemljo. Od tega je skoraj 3.300 satelitov, vesoljskih postaj s posadko ali njihovih sestavnih delov, pri čemer je manj kot tretjina vseh operativnih. UNOOSA upravlja z edinim mednarodnim registrom, ki predstavlja uradne podatke s strani vlad o izstreljenih objektih v zemeljsko orbito ali izven nje. Z registracijo takšnega objekta država ali organizacija prevzame odgovornost za njegovo upravljanje in morebitno škodo, ki bi jo takšen objekt lahko povzročil. Register s tem olajša implementacijo drugih mednarodnih pogodb in pravnih načel, ki urejajo raziskovanje in rabo vesolja v miroljubne namene.

26. Gorski predeli so eni izmed najbolj okoljsko občutljivih območij, če pomislimo na erozijo tal, poplave, plazove, sušo, gozdne požare in pomanjkanje vodnih virov. Podnebne spremembe lahko v gorskih predelih zmanjšajo trdnost kamnitih blokov (permafrosta), kar poveča verjetnost udorov. Tehnologija v vesolju lahko zagotavlja potrebne informacije za varovanje gorskih ekosistemov preko satelitskih senzorjev, satelitske komunikacije in globalnih navigacijskih sistemov. UNOOSA pomaga državam rabo teh tehnologij v namene trajnostnega razvoja gorskih predelov. Od leta 2004 naprej se UNOOSA ukvarja z gorskimi območji, kot primer pa lahko damo pogorja Hindukuša, Himalaje in Andov.

27. Območje gorovja Karpatov se razteza od Češke, Slovaške, Poljske, Madžarske, Ukrajine, Romunije in vse do Srbije. V Karpatski konvenciji oziroma Konvenciji o varstvu Karpatov se omenjene države strinjajo, da bodo ob pomoči Programa Združenih narodov za okolje (UNEP) na Dunaju sodelovale pri varovanju tega gorskega ekosistema s spodbujanjem trajnostnega regionalnega razvoja. Skozi mednarodno sodelovanje, javno-zasebno partnerstvo in izmenjavo izkušenj na regionalni in svetovni ravni se sedaj bolje upravlja z varovanjem gorskih območij, spodbuja se trajnostni turizem v gorah, storitve ohranjanja gorskih ekosistemov pridobivajo na pomenu in bolj uspešno se trži proizvode v gorah.

28. Donavski bazen zajema 19 držav Evrope in je tako najbolj mednaroden rečni bazen na svetu. Mednarodna komisija za zaščito reke Donave (ICPDR) je platforma držav donavskega bazena, ki so se odločile sodelovati pri zaščiti reke in reševanju njihovega skupnega problema poplavljanja reke. Uničujoče poplave iz 1990-ih so spremenile način razmišljanja, torej iz želje po obvladovanju narave so prišli do prilagajanja na poplave. Države donavskega bazen so se odločile sodelovati pri blaženju posledic poplav skozi Mednarodni akcijski program trajnostne zaščite pred poplavami.

... bolj pravičen svet

29. Zaradi izkoriščanja trgovanja z ljudmi trpi na milijone ljudi, pojav pa pogosto označimo kot suženjstvo 21. stoletja. Kriminalci svoje žrtve pogosto pridobijo s silo, ugrabitvijo ali prevaro, nato pa jih izkoriščajo na različne načine, kar vključuje prostitucijo, prisilno delo in odstranjevanje organov. Nobena država ni pred tem varna. Preko Protokola Združenih narodov o preprečevanju, zatiranju in kaznovanju trgovine z ljudmi so se države zavezale s skupnimi močmi preprečevati to kriminalno dejanje, zaščititi žrtve in preganjati povzročitelje. UNODC vodi Globalno iniciativo boja proti trgovanju z ljudmi, s katero ozavešča javnost o tem kriminalnem dejanju, širi o njem razpoložljive informacije in pomaga posameznim državam, da se z njim lažje spopadajo. V letu 2009 je UNODC objavil prvo globalno poročilo, ki ocenjuje razsežnosti trgovanja z ljudmi.

30. V zadnjem desetletju so skorumpirani voditelji ukradli milijarde dolarjev državam, ki so jih vodili. UNODC v sodelovanju s Svetovno banko pomaga revnim državam, da si opomorejo zaradi tovrstnih kraj in pridobljeni denar namenijo v razvojne namene. V ta namen je bila ustanovljena Iniciativa za okrevanje zaradi ukradenega premoženja (StAR), ki spodbuja sodelovanje med razvitimi državami in državami v razvoju ter med javnimi in zasebnimi sektorji. Osnovni namen iniciative je vrnitev ukradenega premoženja. Cilj iniciative je zmanjšati ranljivost držav nasproti tovrstni kriminaliteti, ukinitev davčnih oaz za umazani denar in pomagati državam, da dobijo nazaj svoj denar.

Sistem Združenih narodov

Organizacija Združenih narodov za kmetijstvo in prehrano (FAO) www.fao.org
Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) www.iaea.org
Mednarodna organizacija za civilno letalstvo (ICAO) www.icao.int
Mednarodni sklad za razvoj kmetijstva (IFAD) www.ifad.org
Mednarodna organizacija dela (ILO) www.ilo.org
Mednarodna pomorska organizacija (IMO) www.imo.org
Mednarodni denarni sklad (IMF) www.imf.org
Mednarodna telekomunikacijska zveza (ITU) www.itu.int
Program Združenih narodov za boj proti aidsu (UNAIDS) www.unaids.org
Urad Visokega komisariata Združenih narodov za človekove pravice (OHCHR) www.ohchr.org
Urad Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) www.unhcr.org
Organizacija za prepoved kemičnega orožja (OPCW) www.opcw.org
Pripravljalna komisija pogodbe o prepovedi testiranja jedrskega orožja www.ctbto.org
Sklad Združenih narodov za razvoj kapitala (UNCDF) www.uncdf.org
Sklad Združenih narodov za otroke (UNICEF) www.unicef.org
Konferenca Združenih narodov za trgovino in razvoj (UNCTAD) www.unctad.org
Razvojni sklad Združenih narodov za ženske (UNIFEM) www.unifem.org
Program Združenih narodov za razvoj (UNDP) www.undp.org
Program Združenih narodov za okolje (UNEP) www.unep.org
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) www.unesco.org
Program Združenih narodov za naselja (UN-HABITAT) www.unhabitat.org
Organizacija Združenih narodov za industrijski razvoj (UNIDO) www.unido.org
Mednarodni raziskovalni in izobraževalni inštitut Združenih narodov za napredek žensk (INSTRAW) www.un-instraw.org
Urad Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC) www.unodc.org
Sklad Združenih narodov za prebivalstvo (UNFPA) www.unfpa.org
Agencija Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu (UNRWA) www.un.org/unrwa
Univerza Združenih narodov (UNU) www.unu.edu
Prostovoljci Združenih narodov (UNV) www.unv.org
Svetovna poštna zveza (UPU) www.upu.int
Skupina Svetovne banke www.worldbank.org
Svetovni program za hrano (WFP) www.wfp.org
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) www.who.org
Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO) www.wipo.int
Svetovna meteorološka organizacija (WMO) www.wmo.ch
Svetovna turistična organizacija (WTO) www.world-tourism.org
Svetovna trgovinska organizacija (WTO) www.wto.org

Združeni narodi na Dunaju

Dunaj je poleg New Yorka, Ženeve in Nairobija eden izmed štirih sedežev Združenih narodov. Dunajski mednarodni center, ki je splošno znan kot 'mesto OZN' (UNO City), je zasnoval avstrijski arhitekt Johann Staber. Odprli so ga 23. avgusta 1979, avstrijska država pa ga je dala Združenim narodov v najem za 99 let, in sicer za simboličen 1 avstrijski šiling (7 evro centov) na leto.

Organizacije s sedežem na Dunaju imajo več kot 4.000 zaposlenih iz več kot 110-ih držav. Približno ena tretjina jih je iz Avstrije. Za poslovanje vseh organizacij je na leto potrebnih okrog 24 milijonov evrov. Študija iz leta 2009, ki jo je izvedlo avstrijsko ministrstvo za evropske in mednarodne zadeve, je pokazala, da prisotnost mednarodnih organizacij na Dunaju ustvari več kot 400 milijonov evrov ekonomskih koristi na leto.

Združeni narodi na Dunaju organizirajo številne mednarodne konference in srečanja, ki večinoma potekajo v Dunajskem mednarodnem centru.

V centru se nahajajo: Urad Združenih narodov na Dunaju (UNOV), Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA), Pripravljalna komisija Organizacije za pripravo Pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov (CTBTO PrepCom), Organizacija Združenih narodov za industrijski razvoj (UNIDO), Urad Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC), Komisija Združenih narodov za mednarodno trgovinsko pravo (UNCITRAL) in Urad Združenih narodov za vesoljske zadeve (UNOOSA).

Tudi druge organizacije Združenih narodov imajo v centru svoje pisarne, in sicer: Mednarodna komisija za zaščito reke Donave (ICPDR), Mednarodni nadzorni svet za droge (INCB), Program Združenih narodov za okolje (UNEP), Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR), Informacijska služba Združenih narodov (UNIS), Urad službe za notranji nadzor Združenih narodov (OIOS), Poštna uprava Združenih narodov (UNPA), Register Združenih narodov o škodi povzročeni zaradi gradnje zidu v okupiranih palestinskih ozemljih (UNRoD) in Znanstveni komite Združenih narodov za posledice jedrskega sevanja (UNSCEAR).

Urad Združenih narodov na Dunaju

Urad Združenih narodov na Dunaju (UNOV) zagotavlja administrativno podporo organom s sedežem v Dunajskem mednarodnem centru, in sicer pri pripravi konferenc, tolmačenju in zagotavljanju varnosti. Generalni direktor UNOV zastopa generalnega sekretarja pri odnosih z gostiteljsko državo in diplomatskimi misijami na Dunaju.

Preprečevanje zlorab drog in kriminala

Urad Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC) je bil na Dunaju formalno ustanovljen 1. novembra 1997 z mandatom, da podpira države članice pri preprečevanju širjenja prepovedanih drog, kriminala in terorizma. UNODC preko svojega sedeža v Dunajskem mednarodnem centru in svoje mreže pisarn po svetu pomaga državam članicam pri zmanjševanju njihove ranljivosti za droge in kriminal ter spodbuja varnost in zakonitost za vsakogar.

Mednarodni nadzorni svet za droge (INCB) je neodvisno in nekakšno sodno strokovno telo, ki je bilo ustanovljeno z Enotno konvencijo o narkotičnih drogah iz leta 1961. Mandat INCB je spodbujanje skladnosti vladnih politik z načeli mednarodnih konvencij za nadzor nad drogami.

Industrijski razvoj

Organizacija Združenih narodov za industrijski razvoj (UNIDO) je specializirana agencija, ki pomaga državam v razvoju in tranzicijskim gospodarstvom blažiti revščino preko krepitve proizvodnih zmogljivosti malega in srednje velikega gospodarstva. UNIDO to počne preko integriranih programov, ki delujejo na ravni politik, institucij in podjetij. Integrirani programi UNIDO so oblikovani, da ustvarjajo konkurenčno gospodarstvo, produktivno zaposlovanje in zagotavljajo zanesljivo poslovno okolje.

Jedrsko sodelovanje / verifikacija

Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA), ki je prva organizacija Združenih narodov na Dunaju (od leta 1957), služi kot osrednji medvladni forum na svetu za znanstveno in tehnično sodelovanje na področju jedrske energije. Agencija je tudi mednarodni inšpektorat za zagotavljanje jedrske varnosti in izvajanje verifikacije jedrskih programov v civilne namene.

Pripravljalna komisija Organizacije za pripravo Pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov (CTBTO PrepCom) izvaja priprave za implementacijo Pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov (CTBT), ki prepoveduje vse teste jedrskega orožja. Za nadzorovanje spoštovanja CTBT komisija uporablja seizmične, hidrodinamične, ultrazvočne in radionuklidne tehnologije. Glavna naloga komisije je vzpostavitev globalnega mednarodnega nadzornega sistema, ki bo obsegal 337 merilnih postaj, in vzpostavitev mednarodnega podatkovnega centra na sedežu ZN na Dunaju.

Znanstveni komite Združenih narodov za posledice jedrskega sevanja (UNSCEAR) je ustanovila Generalna skupščina Združenih narodov leta 1955. Mandat UNSCEAR je oceniti vplive ionizirajočega sevanja in o njih poročati.

Vesolje

Urad Združenih narodov za vesoljske zadeve (UNOOSA) implementira odločitve Generalne skupščine, Odbora Združenih narodov za miroljubno rabo vesolja in njegovih dveh pododborov: znanstvenega in tehničnega pododbora ter pravnega pododbora. Ti medvladni forumi spodbujajo mednarodno sodelovanje pri miroljubni rabi vesolja za namene družbenega in gospodarskega razvoja, še posebej za dobrobit držav v razvoju.

Javno informiranje

Informacijska služba Združenih narodov (UNIS) na Dunaju je sestavni del mreže 63-ih informacijskih centrov Združenih narodov po vsem svetu, in sicer od Akre do Yaounde. Organizacijsko spadajo pod Oddelek za javno informiranje (DPI). Delijo si skupen cilj: pomagajo uresničevati cilje Združenih narodov preko obveščanja javnosti o aktivnostih in ukrepih OZN. Informacijska služba ZN na Dunaju igra dvojno vlogo: po eni strani kot informacijski center ZN pokriva štiri države, in sicer Avstrijo, Madžarsko, Slovaško in Slovenijo, po drugi strani pa zagotavlja informacijsko podporo in storitve javnega obveščanja za delovanje organizacij Združenih narodov s sedežem na Dunaju. UNIS na Dunaju ima tudi svojo službo za obiskovalce, ki izvaja redne vodene oglede po Dunajskem mednarodnem centru, ki ga na leto obišče okoli 50.000 ljudi.

Trgovinsko pravo

Oddelek za mednarodno trgovinsko pravo je sekretariat za Komisijo Združenih narodov za mednarodno trgovinsko pravo (UNCITRAL), ki se ukvarja s pospeševanjem svetovne trgovine preko tega, da usklajuje pomembne nacionalne predpise.

Begunci

Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR) je odprl svojo pisarno na Dunaju leta 1951, in sicer na ustanovitveno leto te agencije. UNHCR nadzoruje implementacijo pomembnih azilnih zakonov v Avstriji z Ženevsko konvencijo o statusu beguncev in svetuje vladam pri reševanju begunskih vprašanj. Med drugim tudi sodeluje z nevladnimi organizacijami, ki pomagajo beguncem in iskalcem azila.

Varovanje okolja

Program Združenih narodov za okolje (UNEP) znotraj sistema Združenih narodov rešuje okoljska vprašanja in ima sedež v Nairobiju v Keniji. Pisarna UNEP na Dunaju se povezuje z mednarodnimi organizacijami v regiji, začasno vodi sekretariat Karpatske konvencije, upravlja program UNEP za Balkan, koordinira iniciativo za okolje in varnostne zadeve jugovzhodne Evrope ter deluje kot referenčni center UNEP za gorovja.

Mednarodna komisija za zaščito reke Donave (ICPDR) je bila ustanovljena za implementacijo mednarodne Donavske konvencije. Mandat komisije je spodbujanje in koordiniranje trajnostnega in pravičnega upravljanja z vodnimi viri, vključno z njihovim ohranjanjem, izboljšanjem in racionalno rabo vodnih virov za dobrobit vseh držav in prebivalcev donavskega bazena.

Poštna uprava

24. avgusta 1979, samo en dan po odprtju Dunajskega mednarodnega centra, je Poštna uprava Združenih narodov (UNPA) izdala prve znamke ZN v nekdanji avstrijski valuti. Znamke Združenih narodov se sedaj istočasno izdajajo v poštnih uradih v New Yorku, Ženevi in Dunaju. Vsaka izdaja ima posebno oblikovno podlago, vendar različne oznake glede na posamezno lokacijo urada. Človekove pravice, okolje, ogrožene vrste in mir so le nekatere teme, ki so univerzalnega pomena za ljudi po svetu in so bile upodobljene na znamkah UNPA.

Register škode

Register Združenih narodov o škodi povzročeni zaradi gradnje zidu v okupiranih palestinskih ozemljih (UNRoD) je bil ustanovljen od Generalne skupščine Združenih narodov leta 2007 na podlagi svetovalnega mnenja, ki ga je podalo Meddržavno sodišče leta 2004 zaradi pravnih posledic graditve zidu na Zahodnem bregu. Mandat UNRoD je delovati kot register o škodi povzročeni zaradi gradnje izraelskega zidu v okupiranih palestinskih ozemljih, vključno z Vzhodnim Jeruzalemom.

Demokracija in Združeni narodi

Demokracija je ena od univerzalnih in nedeljivih osrednjih vrednot in načel Združenih narodov (ZN). Temelji na svobodno izraženi volji ljudi in je tesno povezana z vladavino prava ter izvrševanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Več si lahko preberete v priponki.

DatotekeVelikost
Democracy&UNfinal (SLO - Bostjan Jerman).pdf238.88 KB

Nasilje nad ženskami

Po ocenah Svetovne banke je za ženske med 15-im in 44-im letom bolj verjetno, da so žrtve posilstva ali nasilja doma, kot pa da dobijo raka, imajo prometno nesrečo, so žrtve vojne in malarije.

Nasilje nad ženskami v času pridržanja s strani policije je pogosto in vključuje spolno nasilje, neustrezne preglede, kot na primer pregled s slačenjem s strani moškega, in zahteve po spolnih uslugah v zameno za privilegije ali osnovno varstvo.

Stanje

Nasilje nad ženskami ima več pojavnih oblik – fizično, spolno, psihično in ekonomsko. Te oblike nasilja so med seboj povezane in lahko spremljajo ženske od rojstva do starosti. Nekatere oblike nasilja celo presegajo državne meje, kot na primer trgovanje z ljudmi.

Ženske, ki so žrtve nasilja, trpijo vrsto zdravstvenih težav in njihova zmožnost sodelovanja v javnem življenju se zmanjša. Nasilje nad ženskami škoduje njihovim družinam, skupnosti in vsem generacijam ter krepi druge oblike nasilja v družbi.

Nasilje nad ženskami prav tako povzroča osiromašenje žensk, njihovih družin, skupnosti in celotne države.

Nasilje nad ženskami ni niti sestavni del točno določene kulture, regije ali države, niti določene skupine žensk znotraj posamezne družbe. Korenine nasilja nad ženskami lahko najdemo v nenehni diskriminaciji žensk.

Do 70 odstotkov žensk je v svojem življenju kdaj žrtev nasilja.

Nasilje s strani intimnega partnerja

Najbolj pogosta oblika nasilja, ki so mu podvržene ženske po vsem svetu, je psihično nasilje s strani partnerja, pretepanje žensk, siljenje k spolnim odnosom ali katera druga oblika zlorabe.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je preko raziskave v 11-ih državah ugotovila, da se giblje odstotek žensk, ki so bile podvržene spolnemu nasilju s strani partnerja, med 6-imi odstotki na Japonskem in 59-imi odstotki v Etiopiji.

Številne svetovne raziskave domnevajo, da za polovico vseh samomorov žensk dejansko stojijo umori s strani njihovih trenutnih ali nekdanjih soprogov ali partnerjev.

Psihično ali čustveno nasilje s strani intimnih partnerjev je vsesplošno razširjeno.

Spolno nasilje

Ocenjuje se, da je v svetu vsaka peta ženska kdaj v življenju žrtev posilstva ali poskusa posilstva.

Praksa hitrega poročanja kot oblika spolnega nasilja se pojavlja po vsem svetu, še posebej v Afriki in južni Aziji. Mlada dekleta so pogosto prisiljena v poroko in spolne odnose, kar lahko povzroča zdravstvene težave, vključno z večjo izpostavljenostjo virusu HIV/aidsu, in manjšanja prisotnosti v šoli.

Posledica spolne zlorabe je tudi travmatična ginekološka fistula. Gre za poškodbo, ki nastane zaradi neprizanesljivega drgnjenja vaginalnega tkiva.

Spolno nasilje v času spopadov

Spolno nasilje v času spopadov je resen problem, ki dandanes ogroža na milijone ljudi, še posebej pa ženske in dekleta. Pogosto gre za načrtno strategijo, ki jo množično izvajajo oborožene skupine s ciljem, da bi ponižali nasprotnika, prestrašili posameznike in uničili celotne skupnosti. Ženske in dekleta so lahko tudi podvržene spolnemu suženjstvu s strani tistih, ki bi naj jih varovali.

Žrtve spolnih zlorab s strani vojske in upornikov so bile tako ženske v svoji jeseni življenja kot tudi tiste, ki so komaj prijokale na svet.

Posilstvo je bilo dolgo v rabi kot taktično orožje vojne, nasilje nad ženskami med ali po oboroženimi spopadi pa sestavni del vsakega vojaškega območja.

Nasilje in virus HIV/aids

Ker si ženske niso zmožne izboriti varne spolne odnose in odkloniti nezaželene, je med njimi razširjenost virusa HIV/aidsa visoka. Neželeni spolni odnosi imajo za posledico večje tveganje pri abraziji in krvavenju ter možnosti prenosa virusa.

Ženske, ki so žrtve pretepanja s strani moških, imajo za 48 odstotkov večjo verjetnost, da se bodo okužile z virusom HIV/aidsom.

Mlade ženske so še posebej ranljive glede prisilnih spolnih odnosov in so v večji meri okužene z virusom HIV/aidsom. Več kot polovica vseh okužb z virusom HIV po svetu se zgodi mladim med 15-im in 24-im letom in več kot 60 odstotkov HIV-pozitivne mladine v tem starostnem razponu je žensk.

Genitalno pohabljanje/genitalno obrezovanje

Genitalno pohabljanje oziroma genitalno obrezovanje žensk se nanaša na številne tipe tradicionalnih operacij obrezovanja, ki se izvajajo nad ženskami in dekleti.

Umor zaradi dote

Umor zaradi dote je brutalna praksa, kjer je ženska umorjena s strani svojega moža ali njegovih staršev, ker njena družina ni zmožna ustreči njihovim zahtevam po doti oziroma plačilu, ki naj bi ga prejeli starši moža kot darilo njeni novi družini.

Medtem ko so dote ali podobna plačila splošna praksa v svetu, se umori zaradi dote dogajajo pretežno v južni Aziji.

"Umor iz časti"

V veliko družbah svojci žrtve posilstva, ženske, osumljene spolnih odnosov pred poroko, in ženske, obsojene prešuštva, umorijo, ker naj bi bila to skrunitev ženske čistosti in časti njene družine.

Sklad ZN za prebivalstvo (UNFPA) ocenjuje, da je na leto po vsem svetu tako imenovanih “umorov iz časti” najmanj 5.000.

Trgovanje z ljudmi

Na leto je nekje med 500.000 in 2 milijona ljudi žrtev trgovine z ljudmi, ki so nato prisiljeni v prostitucijo, izvajajo prisilno delo ali suženjstvo. Ženske in dekleta dosežejo v teh ocenah nekje 80-odstotni delež.

Nasilje med nosečnostjo

Nasilje pred in med nosečnostjo ima resne zdravstvene posledice tako za mater kot za otroka. Vodi lahko v tvegano nosečnost in porod, kar vključuje splav, predčasno rojstvo in rojstvo nedonošenčka.

Detomor ob rojstvu punčke, izbiranje spola pred rojstvom in sistematično zanemarjanje deklic je na široko razširjeno v južni in vzhodni Aziji, severni Afriki in na Bližnjem vzhodu.

Diskriminacija in nasilje

Veliko žensk se sooča z mnogovrstnimi oblikami diskriminacije in povečanim tveganjem nasilja.

Stroški in posledice

Stroški nasilja nad ženskami so izjemni. Vključujejo neposredne stroške storitev za zdravljenje in pomoč zlorabljenih žensk in njihovih otrok ter stroške za sojenje storilcem.

Posredni stroški vključujejo izgubo zaposlitve in produktivnosti ter stroške človekove bolečine in trpljenja.

Kaj počnejo Združeni narodi, da bi preprečili nasilje nad ženskami in dekleti?

Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki-moon je sprožil kampanjo 'UNiTE to End Violence against Women', ki ima cilj, da preprečuje in konča nasilje nad ženskami in dekleti na vseh koncih sveta.

UNiTE kampanja združuje številne agencije in oddelke ZN ter tako spodbuja ukrepe po vsem sistemu ZN za preprečevanje in kaznovanje nasilja nad ženskami. Preko kampanje se ZN povezujejo s posamezniki, civilno družbo in vladami s ciljem končanja nasilja nad ženskami v vseh pojavnih oblikah.

Do leta 2015 si kampanja UNiTE prizadeva v vseh državah doseči naslednjih pet ciljev:

  • Sprejeti in uveljaviti nacionalne zakone, ki naslavljajo in kaznujejo vse oblike nasilja nad ženskami in dekleti.
  • Sprejeti in implementirati večsektorske nacionalne akcijske načrte.
  • Krepiti zbiranje podatkov glede razširjenosti nasilja nad ženskami in dekleti.
  • Povečati javno ozaveščenost in družbena gibanja.
  • Preprečevanje spolnega nasilja v času spopadov.

V nadaljevanju je predstavljenih le nekaj dejavnosti ZN za dosego omenjenih ciljev.

Cilj 1
Sprejeti in uveljaviti nacionalne zakone, ki naslavljajo in kaznujejo vse oblike nasilja nad ženskami in dekleti

  • Razvojni sklad ZN za ženske (UNIFEM), ki sodeluje z lokalnimi partnerji, je med drugim pomagal pri sprejetju zakonov za preprečevanje družinskega in spolnega nasilja ter posilstva, vključno s sprejetjem družinskih zakonskih določil, in sicer v Kolumbiji, Sierri Leone, Vietnamu in Zimbabveju.
  • V Ruandi so parlamentarke s pomočjo Programa ZN za razvoj (UNDP) prispevale k oblikovanju zakona, ki kriminalizira nasilje na osnovi spola.
  • V letu 2007 je Ekonomska in socialna komisija ZN za zahodno Azijo v sodelovanju z Oddelkom ZN za napredek žensk organizirala delavnice za usposabljanje sodnikov in parlamentarcev, ki so se osredotočale na nasilje nad ženskami.
  • Ekonomska komisija ZN za Afriko je v sodelovanju z Afriško Unijo in drugimi partnerji ustanovila t.i. Mrežo proti nasilju na osnovi spola/nasilju nad ženskami, ki preverja globalne in regionalne pravne zaveze ter dolžnosti držav na področju preprečevanja nasilja nad ženskami.

Cilj 2
Sprejeti in implementirati večsektorske nacionalne akcijske načrte

  • UNDP je izvedel raziskavo o nasilju na osnovi spola, kjer je med drugim raziskal vlogo izobraževanja v šoli in vlogo družine pri preprečevanju nasilja nad ženskami. Na Jamajki so odkritja raziskave vključili v njihov nacionalni akcijski načrt.
  • Sklad ZN za prebivalstvo (UNFPA) je podprl usposabljanje zdravnikov v Ekvadorju, Libanonu, Nepalu, Rusiji in Šrilanki, da bodo na ustrezen način nudili zdravniško pomoč ženskam žrtvam nasilja.
  • UNIFEM je v Nigeriji s partnerji podprl usposabljanje policistov pri preprečevanju nasilja nad ženskami in trgovanju z ljudmi v Nigeriji.
  • UNICEF je razvil priročnik za nogometne trenerje, ki je bil oblikovan z namenom, da bi se le-ti s svojimi varovanci pogovarjali o nasilju nad ženskami in dekleti. Cilj je spodbujanje kulture nenasilja in nediskriminacije.

Cilj 3
Krepiti zbiranje podatkov glede razširjenosti nasilja nad ženskami

  • UNIFEM, UNDP in UNICEF nudijo pomoč pri usposabljanju policistov in organizacij civilne družbe ter pri prepoznavanju žrtev nasilja.
  • UNIFEM je podpiral prizadevanja za izboljšanje zbiranja podatkov in nacionalnih nadzornih mehanizmov pri prepoznavanju nasilja na osnovi spola, in sicer v Afganistanu, Alžiriji, Slonokoščeni obali, Mehiki, Maroku, Senegalu in Venezueli.
  • Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR) sodeluje z UNFPA in Mednarodnim odborom za reševanje pri razvijanju informacijskega sistema o nasilju na osnovi spola, da bi izboljšali zbiranje podatkov in njihovo izmenjavo.
  • Preko svojega Programa za bolj varna mesta je UN-HABITAT izvedel študije o nasilju nad ženskami v Južni Afriki, Tanzaniji, Keniji, Kamerunu in Papui Novi Gvineji s ciljem, da bi pomagal pri oblikovanju ustreznih politik in zagovorništva.

Cilj 4
Povečati javno ozaveščenost in družbena gibanja

  • Say NO – UNiTE za končanje nasilja nad ženskami (www. saynotoviolence.org) je platforma za družbeno mobilizacijo v okviru kampanje UNiTE. Platforma Say NO – UNiTE šteje in prikazuje družbena gibanja po svetu, hkrati pa poskuša pospeševati lokalna in nacionalna prizadevanja primerov zagovorništva pri preprečevanju nasilja nad ženskami in dekleti. Gre za iniciative posameznikov, vlad, civilne družbe in partnerjev ZN. Preko interaktivne in medijem prijazne spletne strani Say NO – UNiTE poskuša pritegniti ljudi iz vseh poklicev in povezati lokalne iniciative v naraščajočo globalno mrežo.
  • V letu 2009 je UNFPA naredil mednarodno fotografsko razstavo po imenu 'Congo/Women: Portraits of War', ki gledalca seznani s trpljenjem in usodo žensk in deklet v Demokratični republiki Kongo in ga nagovarja k ukrepanju. Razstava 'Congo/Women' je bila prikazana v več mestih ZDA, kar se bo nadaljevalo še naprej, prispela pa bo tudi v Evropo. Razstavo se lahko ogleda tudi preko spleta, kjer so poleg slik prikazani tudi odzivi občinstva. Več na http://www.unfpa.org/congowomen/
  • V Kambodži se je skozi leto 2008 izvajalo vaške posvete o družbenih in pravnih vidikih nasilja v družini. Posvete so organizirali vaščani ob podpori UNDP. Udeležilo se jih je okrog 2,485 ljudi.
  • Partnerji za preventivo: gre za iniciativo UNDP, UNFPA, UNIFEM in Prostovoljcev ZN v Aziji in Pacifiku, kjer se dečki in moški zavzemajo za preprečevanje nasilja na osnovi spola. Program si prizadeva zmanjševati nasilje nad ženskami in dekleti preko kampanj javnega osveščanja, s katerimi se mobilizira dečke in moške, da se zavzemajo za preprečevanje nasilja, in preko podpiranja lokalnih kampanj v lokalnih jezikih.

Cilj 5
Preprečevanje spolnega nasilja v času spopadov

  • 'Stop Rape Now' (http://stoprapenow.org/get-cross/) je skupna iniciativa mreže agencij ZN, znane kot Akcija ZN proti spolnemu nasilju v času spopadov. Cilj je preprečevanje izrabe posilstev kot taktičnega orožja vojne in ustrezna pomoč žrtvam takšnega nasilja. Njihova 'GET CROSS!' iniciativa poziva splošno javnost kot tudi zvezdnike in druge znane osebe na nacionalni ravni, da pošljejo svojo fotografijo, kjer imajo prekrižane roke. S tem simbolično pošljejo sporočilo, da ne tolerirajo spolnega terorja. Slike bodo prikazane na spletni strani 'Stop Rape Now' in na svetovnem mozaiku, ki bo razstavljen na sedežu ZN.
  • Misija ZN za ohranjanje miru v DR Kongo (MONUC) je, zaradi številnih pričevanj o množičnih posilstvih in drugih okrutnih dejanjih v vzhodni provinci Kivu v DR Kongo, v letu 2009 po regiji poslala do sedaj že 40 ekip, katerih naloga je bila zagotoviti zaščito civilistov. Ekipe prepoznavajo potencialne grožnje civilistom, da lahko mirovniki pravočasno ukrepajo in preprečijo morebitne grozote.
  • Preko Globalnega programa za krepitev vladavine prava v času konfliktov in pokonfliktnem obdobju je UNDP podprl 20 držav v konfliktu in v pokonfliktnem obdobju s ciljem krepitve nacionalnih kapacitet za končanje nasilja na osnovi spola in kaznovanje storilcev.
  • V letu 2009 je UNAMID, skupna misija Afriške Unije in ZN v Darfurju, izvedla delavnico o spolnem nasilju in nasilju na osnovi spola v kampu za notranje razseljene osebe v mestu Tawilla v severnem Darfurju. Delavnice se je udeležilo trideset voditeljic, ki so se osredotočile na načine preprečevanja spolnega nasilja in nasilja na osnovi spola v njihovi skupnosti. Iskale so tudi rešitve za učinkovite mehanizme prepoznavanja žrtev. Podobne delavnice so izvedli tudi v kampu za notranje razseljene osebe Al Salam, poleg letališča El Fasher.

Krepitev izmenjave informacij

Namestnica generalnega sekretarja ZN Asha-Rose Migiro je marca 2009 zagnala podatkovno zbirko generalnega sekretarja na temo nasilja nad ženskami, kar predstavlja prvi globalni informacijski portal o ukrepih, ki jih izvajajo članice ZN glede preprečevanja nasilja nad ženskami, vključno s statističnimi podatki. Podatkovna zbirka vključuje podatke o pomoči žrtvam nasilja in druge podatke, ki lahko služijo usposabljanju in ozaveščanju javnih uslužbencev. Na portalu so tudi podatki o razširjenosti nasilja in odzivih organov kazenskega pregona na nasilje. Podatkovna zbirka je dosegljiva na http://webapps01.un.org/vawdatabase/home.action

Dodelitev dotacij za končanje nasilja nad ženskami in dekleti

Skrbniški sklad ZN za podporo ukrepom za preprečevanje nasilja nad ženskami, ki ga upravlja UNIFEM v imenu sistema ZN, je edini multilateralni mehanizem za dodeljevanje dotacij. Pomaga uresničevati lokalne, nacionalne in regionalne iniciative preprečevanja nasilja nad ženskami in dekleti. Odkar je leta 1997 pričel delovati skrbniški sklad, je razdelil več kot 44 milijonov ameriških dolarjev za 291 iniciativ v 119 državah in območjih po svetu (podatki so za maj 2009).

Varnostni svet ZN naslavlja spolno nasilje v času spopadov

Septembra 2009 je Varnostni svet ZN sprejel resolucijo 1888, ki zahteva, da vse stranke, vpletene v oborožene spopade, nemudoma ukrepajo in zaščitijo vse civiliste, vključno z ženskami in otroki, pred vsemi oblikami spolnega nasilja, hkrati pa pozivajo države in ZN k ukrepom, ki bodo končali tovrstno nasilje.

Mednarodni dnevi, tedni in leta

V nadaljevanju se po mesecih nahajajo kratki opisi za večino mednarodnih dnevov, tednov in let, več podrobnosti pa lahko tudi najdete na uradni strani ZN (več v angleščini).

Januar

27. 1. – Svetovni dan spomina na žrtve holokavsta

1. novembra leta 2005 je Generalna skupščina razglasila 27. januar za svetovni dan spomina na žrtve holokavsta. S tem dejanjem je skupščina zavrnila kakršnokoli zanikanje obstoja holokavsta kot zgodovinskega dogodka. Skupščina je pozvala države članice naj v šolske učne načrte vključijo problematiko holokavsta, s čimer bi se težilo k in svarilo pred izogibanjem holokavsta v prihodnosti. Države, v katerih so bila nekoč koncentracijska taborišča, prisilna delovna taborišča in zapori, so bile poklicane k ohranjanju le teh v spomin ter opomin na holokavst.

Februar

20. februar – Svetovni dan socialne pravičnosti

Z letom 2009 se 20. februar praznuje kot svetovni dan socialne pravičnosti. Generalna skupščina je 26. novembra ugotovila, da sta družbeni razvoj in družbena pravičnost nujno potrebna za doseganje in vzdrževanje miru ter varnosti. Vendar prav družbeni razvoj in družbena pravičnost ne moreta biti dosežena brez miru, varnosti ter spoštovanja temeljnih človekovih pravic in svoboščin.

Razsežen in trajen gospodarski razvoj v kontekstu trajnostnega razvoja je nujen za vzdrževanje družbenega razvoja in družbene pravičnosti, vendar resni izzivi ostajajo. To so finančne krize, pomanjkanje varnosti, revščina, izključevanje in neenakost v in med družbami; ter resne ovire nadaljnjemu vključevanju in polnem sodelovanju držav v razvoju ter tistih s tranzitnimi gospodarstvi.

21. februar – Mednarodni dan maternega jezika

Novembra 1999 so na Generalni konferenci Organizacije ZN za izobraževanje, znanost in kulturo UNESCO) 21. februar razglasili za mednarodni dan maternega jezika. S tem dnem se želi promovirati jezikovno in kulturno raznolikost ter večjezičnost. Jezik je eden izmed najmočnejših orodij za ohranjanje in razvijanje naše materialne in nematerialne dediščine. S promocijo materinih jezikov bomo pripomogli k jezikovni različnosti, k zavedanju o različnih jezikovnih ter kulturnih tradicij po celem svetu.

Marec

8. marec – Dan Združenih narodov za pravice žensk in mednarodnega miru

Leta 1977 je Generalna skupščina države članice spodbudila, naj v skladu s svojimi zgodovinskimi na nacionalnimi tradicijami ter navadami, katerikoli dan v letu razglasijo za dan Združenih narodov za pravice žensk in mednarodnega miru. Države so bile pozvane, naj si prizadevajo za ustvarjanje boljših pogojev za izkoreninjenje diskriminacije žensk ter za njihovo boljšo vključitev v družbeni razvoj. Ta poziv se je zgodil takoj po začetku mednarodnega leta ženske (1975) ter OZN desetletja ženske (1976-1985). OZN je začel 8. marec slaviti kot mednarodni dan žena leta 1975.

21. marec – Svetovni dan boja proti rasni diskriminaciji

Vsako leto 21. marec slavimo kot svetovni dan boja proti rasni diskriminaciji. Na ta dan je leta 1960 policija ubila 69 ljudi na miroljubnem protestu proti apartheidu v Sharpevillu v Južnoafriški republiki. Ob imenovanju 21. marca za svetovni dan boja proti rasni diskriminaciji leta 1966 je Generalna skupščina pozvala države k večjemu trudu za izkoreninjenje rasne diskriminacije.

Začenši z 21. marcem – Teden solidarnosti z ljudstvi v boju proti rasizmu in rasni diskriminaciji

Kot del programa za prvo desetletje boja proti rasizmu in rasni diskriminaciji je Generalna skupščina leta 1979 pozvala vse države k spoštovanju tedna solidarnosti z ljudstvi v boju proti rasizmu in rasni diskriminaciji, ki se začne z  21. marcem.

22. marec – Svetovni dan voda

Generala skupščina je razglasila 22. marec za svetovni dan voda. S tem je želela povečati zavedanje, kako razvoj vodnih zalog vpliva na gospodarsko produktivnost in dobrobit družbe.

23. marec – Svetovni dan meteorologije

Po vsem svetu 23. marec praznujejo kot svetovni dan meteorologije že od leta 1961. Na ta dan je leta 1950 postala zavezujoča konvencija Svetovne meteorološke organizacije (WMO).

24. marec – Svetovni dan tuberkuloze

24. marca vsako leto slavimo svetovni dan tuberkuloze. Na ta dan je leta 1882 dr. Robert Koch pred skupino doktorjev v Berlinu predstavil odkritje bacila, ki povzroča tuberkulozo.

25. marec – Mednarodni dan spomina na žrtve suženjstva in transatlantske trgovine s sužnji

Pod vtisom dejstva, da javnost ve zelo malo o 400-letni transatlantski trgovini s sužnji, je Generalna skupščina leta 2007 razglasila 25. marec za mednarodni dan spomina na žrtve suženjstva in transatlantske trgovine s sužnji. Skupščina je generalnega sekretarja pozvala k ustanovitvi izobraževalnega programa, ki bi mobiliziral vzgojne institucije in civilno družbo kar se tiče spomina na transatlantsko trgovino s sužnji in suženjstvo. S tem bi prihodnjim generacijam vcepili v zavest vzroke, posledice in nauke transatlantske trgovine s sužnji ter jih opomnili na nevarnosti rasizma in predsodkov.

April

2. april – Svetovni dan zavedanja o avtizmu

18. decembra 2007 je Generalna skupščina sprejela resolucijo 62/139, ki razglaša 2. april za svetovni dan zavedanja o avtizmu. Resolucija spodbuja države članice, naj med svojim prebivalstvom povečajo zavedanje o avtizmu ter s tem pripomorejo k zgodnji diagnozi avtizma in čim prejšnje posredovanje pri posamezniku.

4. april – Mednarodni dan zavedanja nevarnosti min in podpori ukrepom odstranjevanja min

Generalna skupščina je 4. april razglasila za mednarodni dan zavedanja nevarnosti min in podpori ukrepom odstranjevanja min. Vsak mesec zaradi sprožitve min umre 2000 ljudi. Določena območja še vedno niso razminirana, zato predstavljajo stalno grožnjo življenju. 80 odstotkov žrtev min je civilistov in kar 25 odstotkov je otrok.

7. april – Svetovni dan zdravja

Generalna skupščina Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ki je bila ustanovljena leta 1948, je 7. april določila za svetovni dan zdravja. Vsako leto se v želji po večjem osveščanju javnosti na ta dan izpostavi določeno temo s področja zdravja.

12. april – Mednarodni dan vesoljskih poletov s posadko

Generalna skupščina ZN je 7. aprila 2011 z resolucijo A/RES/65/271 razglasila 12. april za mednarodni dan vesoljskih poletov s posadko. Datum 12. april 1961 sicer zaznamuje prvi vesoljski polet s posadko, izvedel pa ga je Yuri Gagarin iz nekdanje Sovjetske zveze.

22. april – Svetovni dan Zemlje

Dan Zemlje po vsem svetu obeležujejo od leta 1970, leta 2009 pa je 22. april za mednarodni dan Zemlje razglasila Generalna skupščina ZN.

23. april – Svetovni dan knjige in avtorskih pravic

23. april je simboličen dan za svetovno književnost, saj so na ta dan leta 1616 umrli Cervantes, Shakespeare in Inca Garcilaso de la Vega. Ta dan je tudi rojstni dan ali dan smrti naslednjih cenjenih avtorjev: Maurice Druon, Haldor K. Laxness, Vladimir Nabokov, Joseph Pla in Manuel Mejia Vallejo. Na Generalni konferenci Organizacije ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) so leta 1995 razglasili 23. april za svetovni dan knjige in avtorskih pravic, saj so s tem želeli izkazati spoštovanje knjigam in njihovim avtorjem. Hkrati pa so tudi želeli spodbuditi ljudi, še posebej mladino, da odkrije užitke branja in pridobi spoštovanje do prispevkov teh, ki so s svojimi deli pripomogli k družbenemu in kulturnemu napredku človeštva.

Maj

3. maj – Svetovni dan svobode tiska

Leta 1993 je Generalna skupščina razglasila 3. maj za svetovni dan svobode tiska. Na sprejem te resolucije je vplivala Generalna konferenca Organizacije ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) leta 1991, na kateri so z resolucijo potrdili, da je svoboden, neodvisen in pluralističen tisk nujen del vsake demokratične družbe. S tem praznikom se spominjamo na Windhoekovo deklaracijo za promocijo neodvisnega in pluralističnega tiska v Afriki iz leta 1991, ki je bila sprejeta prav 3. maja.

8-9. maj – Čas spomina in sprave za tiste, ki so izgubili življenja med drugo svetovno vojno

Z resolucijo A/RES/59/26 je 22. novembra leta 2004 Generalna skupščina določila 8. in 9. maj za čas spomina in sprave ter pozvala države članice, organe OZN, nevladne organizacije in posameznike, naj vsako leto na enega izmed teh dveh dnevov izkažejo svoje spoštovanje žrtvam druge svetovne vojne.

15. maj – Svetovni dan družine

Leta 1993 je Generalna skupščina razglasila 15. maj za svetovni dan družine. Že leta 1989 je z resolucijo A/RES/44/82 generalna skupščina določila leto 1994 za leto družine, s čimer je hotela povečati zavedanje družbe o družini in družinskih zadevah ter izboljšati zmožnost držav, da bi se družinski problemi reševali z ustreznimi domačimi politikami.

17. maj – Svetovni dan informacijske družbe

27. marca leta 2006 je Generalna skupščina razglasila 17. maj za svetovni dan telekomunikacij. S tem je hotela povečati zavedanje o novih možnostih, ki jih uporaba interneta in drugih informacijskih ter komunikacijskih sredstev lahko prinese družbi in gospodarstvu. To dejanje je sledilo Svetovnemu vrhu na temo informacijske družbe, ki je potekalo od 10-12. 2003 v Ženevi ter od 16-18. novembra 2005 v Tunisu.

21. maj – Svetovni dan spodbujanja kulturne raznolikosti za dialog in razvoj

Da bi se bolje izkoriščalo potencial kulture kot orodja za povečevanje blaginje, trajnostnega razvoja in globalno sožitje v miru, je Generalna skupščina 20. decembra 2002 razglasila 21. maj za svetovni dan spodbujanja kulturne raznolikosti za dialog in razvoj. V zaključnih dneh leta kulturne dediščine (2002) je skupščina poudarila pomembno povezavo med zaščito družbene raznolikosti in med civilizacijskim dialogom.

22. maj – Svetovni dan biološke raznolikosti

20. decembra 2000 je Generalna skupščina razglasila 22. maj za svetovni dan biološke raznolikosti. Pred tem so svetovni dan biološke raznolikosti slavili vsako leto 29. decembra, vendar so ga na petem srečanju podpisnice konvencije o biološki raznolikosti zaradi večje opaznosti premaknile na 22. maj.

Začenši z 25. majem – Teden solidarnosti z ljudstvi s teritorijev brez pravice samoupravljanja

Generalna skupščina je leta 1999 od posebnega komiteja za dekolonizacijo zahtevala vsakoletno spoštovanje tedna solidarnosti z ljudstvi s teritorijev brez pravice samoupravljanja. Že leta 1972 so ta teden razglasili za teden solidarnosti z ljudmi, ki živijo v kolonijah, v Južni Afriki in Gvineji, ter se borijo za svobodo, neodvisnost in enake pravice.

29. maj – Svetovni dan mirovnikov Združenih narodov

Generalna skupščina je 29. maj razglasila za svetovni dan mirovnikov Združenih narodov, s čimer želi počastiti vse ljudi, ki so kdaj služili na mirovnih misijah OZN, še posebej pa tiste, ki so pri vzpostavljanju miru izgubili življenje. Generalna skupščina je pozvala vse države članice, organizacije v okviru sistema OZN, nevladne organizacije in posameznike naj na primeren način spoštujejo ta dan.

31. maj – Svetovni dan brez tobaka

Vsako leto se 31. maj slavi kot svetovni dan brez tobaka. Ta dan so za dan brez tobaka določile članice Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) leta 1987. S tem dnem je želela WHO povečati zavedanje ljudi o škodljivih učinkih kajenja. Vsako leto zaradi posledic kajenja umre okoli 5,4 milijonov ljudi.

Junij

4. junij – Mednarodni dan nedolžnih otrok žrtev nasilja

Zgrožena zaradi ogromnega števila nedolžnih palestinskih in libanonskih otrok žrtev izraelskega nasilja se je 19. avgusta 1982 Generalna skupščina na nujnem zasedanju na temo Palestine, odločila 4. junij razglasiti kot mednarodni dan nedolžnih otrok žrtev nasilja.

5. junij – Svetovni dan okolja

Z resolucijo 2994 (XXVII) je 15. decembra 1972 Generalna skupščina določila 5. junij za svetovni dan okolja. S tem dejanjem je želela povečati zavedanje javnosti o potrebi ohranjanja in izboljševanja okolja. Na ta dan so istega leta odprli OZN konferenco o človekovem okolju v Stockholmu, katere glavni rezultat je bila ustanovitev Okoljskega programa OZN (UNEP).

17. junij – Svetovni dan boja proti suši in širjenju puščav

Svetovni dan boja proti suši je leta 1995 določila Generalna skupščina. Na ta dan so leto prej sprejeli Konvencijo OZN o boju proti dezertifikaciji. Skupščina je pozvala države naj se na ta dan trudijo povečevati zavedanje o potrebi po mednarodnem sodelovanju v borbi proti širjenju puščav in obveščajo o samih posledicah suše.

20. junij – Svetovni dan beguncev

4. decembra je Generalna skupščina opozorila, da bo leta 2001 potekala petdeseta obletnica od sprejetja konvencije, ki je določila status beguncev. Afriška unija, ki na isti dan slavi afriški dan beguncev, se je strinjala, da lahko Generalna skupščina določi svetovni dan beguncev na isti dan.

23. junij – Dan javne službe Združenih narodov

Generalna skupščina je 20. decembra 2009 določila, da se bo 23. junij letno slavil kot dan javne službe Združenih narodov. Države članice so pozvane naj na ta dan organizirajo posebne dogodke, s katerimi bi se poudaril prispevek javne službe v procesu razvoja.

26. junij – Mednarodni dan proti zlorabi drog in nezakonitemu prometu s prepovedanimi drogami

Generalna skupščina se je leta 1987 odločila, da bo 26. junij postal mednarodni dan proti zlorabi drog in nezakonitemu prometu s prepovedanimi drogami. S tem je želela izkazati svojo odločnost in pripravljenost povečati aktivnosti ter sodelovanje pri doseganju cilja za družbo brez drog. To je skupščina naredila na dan 7. decembra, po tem ko je dobila priporočilo mednarodne konference proti zlorabi drog in nezakonitemu prekupčevanju, ki je 26. junija sprejela širok interdisciplinaren osnutek o prihodnjem boju proti zlorabi drog.

26. junij – Mednarodni dan v podporo žrtvam mučenja

Leta 1997 je Generalna skupščina na priporočilo ekonomskega in socialnega sveta razglasila 26. junij za mednarodni dan v podporo žrtvam mučenja. Skupščina je izrazila željo, da bi mučenje čim prej izginilo ter da bi leta 1984 sprejeta konvencija proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim čim bolj učinkovito delovala.

Julij

Prva sobota v mesecu – Mednarodni dan zadrug

Leta 1992 je Generalna skupščina razglasila prvo soboto v juliju leta 1995 za mednarodni dan zadrug. Ta datum je predstavljal 100. obletnico mednarodne zadružne zveze, ki pod svojim okriljem združuje 760 milijonov članov v stotih državah. Leta 1994 je skupščina spoznala, da so postale zadruge nepogrešljiv del gospodarskega in družbenega razvoja, in zato pozvala države članice, mednarodne organizacije, specializirane agencije ter nacionalne in internacionalne zadružne organizacije, da ta dan spoštujejo vsako leto.

11. julij. – Svetovni dan prebivalstva

Leta 1989 je predsedujoči svet Razvojnega programa OZN (UNDP) predlagal, naj se 11. julij razglasi za svetovni dan prebivalstva. V letu 2002 je bilo na svetu okoli 6,3 milijarde prebivalcev, letna rast prebivalstva pa je bila 77 milijonov. Na ta dan se vsako leto objavljajo pomembnejše statistike prebivalstva.

Avgust

9. avgust – Mednarodni dan avtohtonega prebivalstva

Z resolucijo 49/214 je 23. decembra 1994 Generalna skupščina 9. avgust razglasila za mednarodni dan avtohtonega prebivalstva. Na ta dan se je leta 1982 prvič srečala delovna skupina za avtohtono prebivalstvo. Prvič so ta dan praznovali leta 1995. S praznovanjem mednarodnega dne avtohtonega prebivalstva je mednarodni skupnosti dana možnost, da obnovi načela spoštovanja človekovih pravic in da poskuša najti rešitve za odpravo težav avtohtonega prebivalstva.

12. avgust – Svetovni dan mladine

Generalna skupščina je 17. decembra 1999 potrdila predlog svetovne konference ministrov, ki so odgovorni za mlade, da se 12. avgust razglasi za svetovni dan mladine. Na svetovni dan mladine se izpostavlja pomen težnje mladih po lastni identiteti in smislu ter po iskanju svojega prostora v svetu. Mladi, ki so polni energije in radovednosti, lahko pripomorejo k spremembi slabih družbenih odnosov in prekinejo krog nasilja ter diskriminacije, ki se prenaša iz generacije v generacijo.

19. avgust - Mednarodni dan humanitarnih dejavnosti

Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2009 razglasila 19. avgust za mednarodni dan humanitarnih dejavnosti. Ta dan opozarja na obvezo mednarodne skupnosti, da pomaga ranljivim, preslišanim in zapostavljenim ljudem po vsem svetu. Slednje predstavlja trajno misijo humanitarne skupnosti. Na ta dan se tudi poklonimo junaštvu humanitarnega osebja, ki izhajajo iz različnih družbenih okolij, vendar si vsi delijo prepričanje, da je trpljenje posameznika odgovornost vsakega izmed nas.

Datum obeleževanja tega dne označuje obletnico napada na sedež Združenih narodov v Bagdadu, ko je umrlo 22 žensk in moških, med drugim tudi humanitarec Sergio Vieira de Mello.

Cilj mednarodnega dneva humanitarnih dejavnosti je postaviti potrebe ljudi v stiski v središče naše pozornosti in tudi poskrbeti, da zagotovo dobijo zasluženo pomoč.

23. avgust – Mednarodni dan spomina na trgovino s sužnji in njeno ukinitev

Vsako leto se 23. avgusta spominjamo ene največjih tragedij svetovni zgodovini: trgovine s sužnji. Za ta datum se je na svojem 29. zasedanju odločil izvršni odbor Organizacije ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO), saj se je prav na ta dan leta 1791 na Haitiju zgodila vstaja sužnjev. Omenjeni zgodovinski dogodek je močno vplival na nadaljnje dogodke, ki so vodili k odpravi suženjstva.

September

8. september - Mednarodni dan pismenosti

17. novembra je Organizacija ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) določila 8. september za mednarodni dan pismenosti. Danes je na svetu skoraj 4 milijarde pismenih ljudi, kar je zadosten razlog za praznovanje mednarodnega dneva pismenosti. Da bi dosegli univerzalno pismenost, je potrebno bolj učinkovito delo ob istočasni oživitvi politične volje, ki bi težila k ustreznejšemu pristopu preprečevanja nepismenosti na lokalni, državni in mednarodni ravni.

15. september – Mednarodni dan demokracije

Z resolucijo 62/7 se je 8. novembra 2007 Generalna skupščina zavezala k spoštovanju 15. septembra kot mednarodnega dneva demokracije. Skupščina je spodbudila vlade, naj okrepijo nacionalne programe za promocijo in utrjevanje demokracije. Prav tako pa je spodbudila tudi regionalne in druge medvladne organizacije, da si med seboj ter s sistemom ZN izmenjajo izkušnje s področja promocije demokracije.

16. september – Mednarodni dan zaščite ozonske plasti

19. decembra je Generalna skupščina razglasila 16. september za mednarodni dan zaščite ozonske plasti, s katerim se spominjamo leta 1987 podpisanega Montrealskega protokola o snoveh, ki uničujejo ozonsko plast.

21. september – Svetovni dan miru

Generalna skupščina je že leta 1981 določila, da se bo svetovni dan miru praznovalo na dan začetka njenega septembrskega zasedanja. Leta 2001 so s soglasjem vseh držav članic v generalni skupščini za svetovni dan miru določili 21. september. Ta dan kliče k 24 urni prekinitvi aktualnih oboroženih spopadov.

Zadnji teden v septembru – Mednarodni dan pomorstva

Mednarodna pomorska organizacija (IMO) vsako leto praznuje svetovni dan pomorstva. Točen datum je prepuščen posameznim vladam, ki ga ponavadi določijo v okviru zadnjega tedna septembra. Svetovni dan pomorstva opominja na pomembnost varne plovbe in pomorskega okolja.

Oktober

1. oktober – Svetovni dan starostnikov

Generalna skupščina je z resolucijo A/RES/45/106 14. decembra 1990 določila 1. oktober za svetovni dan starostnikov. S tem dnevom je želela poudariti pomembnost spoštovanja in skrbi za starejše.

Prvi teden v oktobru: Svetovni teden otroka

Po sprejetju Konvencije o pravicah otrok leta 1989 je Generalna skupščina pozvala države, da določijo poseben dan, ki bo opominjal na pomembnost blaginje otrok. V Sloveniji so v ta namen določili celotni prvi teden oktobra.

2. oktober – Mednarodni dan nenasilja

15. junija 2007 je Generalna skupščina razglasila 2. oktober za mednarodni dan nenasilja in pozvala vse države članice, organizacije v okviru sistema OZN, regionalne ter nevladne organizacije in posameznike, da naj ta dan primerno počastijo ter razširijo sporočilo o nenasilju.

Pobuda za resolucijo, s katero so določili mednarodni dan nenasilja, izvira iz deklaracije, ki je bila sprejeta na mednarodni konferenci na temo miru, nenasilja in omogočanja – Gandijeve filozofije za 21. stoletje. Mahmata Gandi se je rodil 2. oktobra 1969.

4. - 10. oktober – Svetovni teden vesolja

6. decembra 1999 je Generalna skupščina teden od 4. do 10. oktobra določila za svetovni teden vesolja. S tem tednom je želela opomniti na prispevek znanosti in tehnologije k izboljšanju človekovega življenja. 4. oktobra 1957 je bil v vesolje izstreljen prvi umetni satelit Sputnik I. 10. oktobra 1967 pa je postala pravnomočna pogodba, ki ureja dejavnosti držav pri raziskovanju in miroljubni uporabi vesolja.

5. oktober – Svetovni dan učiteljev

UNESCO je 5. oktober določil za svetovni dan učiteljev, s čimer je želel na letni ravni javnost opozoriti na pomembnost vloge učiteljev pri razvoju družbe in popularizirati njihovo poslanstvo ter dosežke.

Prvi ponedeljek v oktobru – Svetovni dan bivalnega okolja

Leta 1985 je Generalna skupščina na priporočilo komisije za človekove pravice določila prvi ponedeljek v oktobru za svetovni dan bivalnega okolja. S tem dnem se želi poudariti pomembnost človeških naselij in pravico vseh ljudi do zavetišča. Namen dne je tudi opomniti svet na kolektivno odgovornost za prihodnost človekovega habitata.

Druga sreda v oktobru – Mednarodni dan preprečevanja naravnih nesreč

22. decembra 1999 je Generalna skupščina drugo sredo v oktobru določila za mednarodni dan preprečevanja zmanjševanja naravnih nesreč. S tem je želela poudariti pomen globalne kulture za zmanjševanje naravnih nesreč in povečati pripravljenost za preprečevanje ter lajšanje teh nesreč.

9. oktober – Svetovni dan pošte

Vsako leto se 9. oktobra praznuje svetovni dan pošte. Na ta dan so v švicarskem Bernu leta 1974 ustanovili Univerzalno poštno unijo leta 1974. V različnih državah na ta dan predstavijo poštni uradi ali promovirajo nove poštne storitve in izdelke.

10. oktober – Svetovni dan duševnega zdravja

Prvič so svetovni dan duševnega zdravja praznovali 10. oktobra 1992. Na začetku je bila to letna aktivnost Svetovne federacije za duševno zdravje. Kasneje so ta dan tudi uradno določili za svetovni dan duševnega zdravja.

15. oktober – Mednarodni dan kmečkih žena

Z resolucijo sprejeto 18. decembra 2007 je Generalna skupščina razglasila 15. oktober za mednarodni dan kmečkih žena. Skupščina je pozvala države članice, da naj v sodelovanju z organizacijami, ki delujejo v okviru OZN, in civilno družbo, izboljšajo položaj kmečkih žena, vključno z domorodnimi prebivalkami, v svojih nacionalnih, regionalnih ter globalnih razvojnih strategijah. Takšni ukrepi vključujejo: ustvarjanje okoliščin, ki bi izboljšale položaj kmečkih žena, prizadevanje za njihovo politično in družbeno-gospodarsko uveljavljanje, podpiranje njihovega polnega in enakovrednega sodelovanja v procesih odločanja na vseh nivojih…

16. oktober – Svetovni dan hrane

16. oktobra leta 1945 je bila ustanovljena Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO), zato ta dan vsako leto praznujemo kot svetovni dan hrane. Namen praznovanja tega dneva, ki so ga leta 1979 ustanovili na konferenci FAO, je povečati zavedanje o svetovnih prehrambenih problemih in spodbuditi boj proti lakoti ter revščini.

17. oktober – Svetovni dan boja proti revščini

Generalna skupščina je leta 1992 določila 17. oktober za svetovni dan boja proti revščini. S tem dnem želi skupščina povečati zavedanje o pomembnosti zmanjševanja revščine v vseh državah, še posebej pa v državah v razvoju.

20. oktober – Svetovni dan statistik

Svetovni dan statistik je razglasila Generalna skupščina Združenih narodov, pri čemer bo dan prvič mednarodno zaznamovan 20. oktobra 2010. Nov svetovni dan izpostavlja pomembnost statistike pri oblikovanju vsake družbe.

24. oktober – Svetovni dan Organizacije združenih narodov

24. oktobra praznujemo ustanovitev OZN. Na ta dan leta 1945 je stopila v veljavo Ustanovna listina OZN, saj jo je ratificiralo zadostno število držav podpisnic. V povojnem kaosu se je nova organizacija zavezala k preprečevanju vznika nove vojne, k vzpostavitvi ponovnega zaupanja v temeljne človekove pravice in k promociji družbenega napredka, boljših življenjskih standardov ter večjih svoboščin.

24. oktober – Svetovni dan informiranja o razvoju

Generalna skupščina je leta 1972 določila 24. oktober za svetovni dan informiranja o razvoju. S tem dnem je želela povečati pozornost svetovne javnosti glede razvojnih problemov in poudariti potrebo po večjem mednarodnem sodelovanju za njihovo razrešitev.

24 – 30. oktober – Teden razoroževanja

Teden razoroževanja se prične z dnevom ustanovitve OZN. Zadnji teden v oktobru leta 1978 je potekala posebna seja Generalne skupščine o razoroževanju. V končnem dokumentu je Generalna skupščina pozvala države članice, naj se priznajo in opozarjajo na nevarnost oboroževalne tekme, težijo k njenemu prenehanju ter obveščajo javnosti o pomembnosti razoroževanja.

November

6. november - Mednarodni dan preprečevanja izkoriščanja okolja v času vojne in oboroženega konflikta

Generalna skupščina je leta 2001 razglasila 6. november za mednarodni dan preprečevanja izkoriščanja okolja v času vojne in oboroženega konflikta. Škoda, ki jo v okolju povzročijo oboroženi spopadi, pusti dolgoročne negativne posledice na ekosistemih in naravnih virih. Ker negativnih posledic ni mogoče zaustaviti na državnih mejah, generalna skupščina poudarja potrebo po skupnem delovanju za zaščito skupnega okolja.

14. november - Svetovni dan sladkorne bolezni

20. decembra 2006 je Generalna skupščina 14. november določila za svetovni dan sladkorne bolezni. Ta dan je drugače Mednarodna diabetična federacija spoštovala že od leta 1991. Generalna skupščina države članice poziva naj razvijejo čimbolj učinkovite nacionalne programe za preprečitev in zdravljenje sladkorne bolezni.

16. november – Mednarodni dan strpnosti

Generalna skupščina je leta 1996 pozvala države članice naj 16. november spoštujejo kot mednarodni dan strpnosti. Mednarodno leto strpnosti, ki ga je OZN na poziv UNESCO-a praznovala leta 1995, je navdihnil generalno skupščino, da je se je odločila mednarodni dan strpnosti spoštovati vsako leto.

Tretja nedelja v novembru – Svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč

26. oktobra leta 2005 je Generalna skupščina pozvala države članice in mednarodno skupnost, da vsako leto tretjo nedeljo v novembru praznujejo kot svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč in s tem počastijo spomin nanje ter izkažejo solidarnost z njihovimi družinami.

20. november – Dan industrializacije Afrike

V okviru drugega industrijsko razvojnega desetletja za Afriko je Generalna skupščina 22. decembra 1989 20. november določila za dan industrializacije Afrike. S tem dejanjem je hotela spodbuditi mednarodno skupnost k industrializaciji Afrike.

20. november – Svetovni dan otroka

Leta 1954 je Generalna skupščina predlagala, da države ustanovijo univerzalni dan otroka, ki naj bi se ga praznovalo vsako leto in z njim pozivalo k blaginji za otroke vsega sveta. 20. november zaznamuje dan, na katerega je leta 1959 Generalna skupščina sprejela Deklaracijo o otrokovih pravicah in leta 1989 tudi Konvencijo otrokovih pravicah.

21. november – Svetovni dan televizije

Leta 1996 je Generalna skupščina je 21. november določila za svetovni dan televizije. Prav na ta dan leta 1996 je OZN gostila prvi forum televizijskih hiš. OZN je hotel s tem dnem spodbuditi države članice k prizadevanju za globalno izmenjavo televizijskih oddaj s tematiko kot so mir, varnost, gospodarski in družbeni razvoj.

25. november – Mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami

17. decembra leta 1999 je Generalna skupščina določila 25. november za Mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. OZN je pozvala vlade, mednarodne organizacije in nevladne organizacije, naj na ta dan organizirajo različne aktivnosti, ki bi pripomogle k povečanju splošnega zavedanja o problemu nasilja nad ženskami. Na ta dan so leta 1962 na ukaz dominikanskega vodja Rafaela Trujillo brutalno napadli in ubili tri sestre Mirabal, ki so bile politične aktivistke v Dominikanski Republiki.

29. november – Mednarodni dan solidarnosti s Palestinci

Leta 1947 je na dan 29. novembra Generalna skupščina sprejela resolucijo 181 o razdelitvi Palestine in ustanovitvi Izraelske države. V spomin na ta dan se 29. novembra vsako leto praznuje mednarodni dan solidarnosti s Palestinci.

December

1. december – Svetovni dan boja proti AIDS-u

Svetovna zdravstvena organizacija je leta 1988 razglasila 1. december za svetovni dan boja proti AIDS-u. Danes je na svetu že več kot 40 milijonov ljudi okuženih z virusom HIV, zato se s svetovnim dnem boja proti AIDS-u želi opomniti na nevarnost, ki jo AIDS predstavlja za človeštvo in na hitrost s katero se širi še posebej v revnih državah. Na ta dan se poziva ljudi, da izkažejo svoje sočutje, podporo in solidarnost do žrtev virusa HIV po vsem svetu.

2. december - Mednarodni dan odprave suženjstva

2. decembra se na svetovni dan odprave suženjstva spominjamo na isti dan leta 1949 sprejeto resolucijo Generalne skupščine o trgovini s sužnji in njeno prepoved.

3. december – Mednarodni dan invalidov

Leta 1982 je Generalna skupščina 3. december razglasila za mednarodni dan invalidov. Generalna skupščina s tem dnevom poziva vse države članice, naj si prizadevajo za čim boljši položaj invalidov v znotraj svojih meja in za njihovo učinkovito integracijo v družbo.

5. december – Mednarodni dan prostovoljstva za ekonomski in socialni razvoj

Leta 1985 je Generalna skupščina razglasila 5. december za mednarodni dan prostovoljstva za ekonomski in socialni razvoj. Skupščina države članice poziva, naj znotraj svojih meja povečajo zavedanje o pomembni vlogi prostovoljstva za družbo in spodbudijo čim več ljudi k udeleževanju v prostovoljskih dejavnostih doma ter v tujini.

7. Svetovni dan letalstva

1996 je Generalna skupščina 7. december razglasila za svetovni dan letalstva To je sicer naredila skupščina Mednarodne organizacije za civilno letalstvo (specializirana agencija OZN) že leta 1992 z željo poudarjanja in pospeševanja prednosti mednarodnega civilnega letalstva.

10. december – Svetovni dan človekovih pravic

Generalna skupščina je leta 1950 pozvala vse države in zainteresirane mednarodne organizacije, da 10. december praznujejo kot dan človekovih pravic. Na ta dan je leta 1948 Generalna skupščina sprejela Splošno deklaracijo človekovih pravic.

18. december – Svetovni dan migrantov

Na priporočilo ekonomskega in socialnega sveta je gGneralna skupščina 18. december razglasila za svetovni dan migrantov. Tega dne leta 1990 so sprejeli mednarodno konvencijo o migrantih. Skupščina je izpostavila potrebo po nadaljnjem razvijanju spoštovanja pravic in svoboščin vseh migrantov. V povprečju je vsaka 35. oseba migrant; to pomeni, da dela in živi v državi, ki ni njegova lastna. Vsaka država ima med svojim prebivalstvom migrante.

19. december - Dan Združenih narodov sodelovanja med državami Juga

23. decembra je Generalna skupščina 19. december razglasila za dan Združenih narodov sodelovanja med državami Juga. Na ta dan je leta 1978 v Buenos Airesu Generalna skupščina sprejela akcijski načrt za promocijo in implementacijo tehničnega sodelovanja med državami v razvoju.

20. december – Svetovni dan človeške solidarnosti

22. decembra je v povezavi s spoštovanjem desetletja za izkoreninjenje revščine (1995–2005) Generalna skupščina 20. december razglasila za svetovni dan človeške solidarnosti. Ob tem dejanju je poudarila, da je Milenijska deklaracija definirala solidarnost, kot temeljno in univerzalno vrednoto, ki bi morala vladati v medčloveških odnosih v 21. stoletju.

Triinšestdeseto zasedanje Generalne skupščine ZN

Osnovne informacije o triinšestdesetem zasedanju Generalne skupščine, ki je potekalo v drugi polovici septembra 2008.

Več si lahko preberete v priponki.

DatotekeVelikost
GA Backgrounder English SM (SLO - Bostjan Jerman).pdf195.71 KB

Štiriinšestdeseto zasedanje Generalne skupščine ZN

Osnovne informacije o štiriinšestdesetem zasedanju Generalne skupščine, ki se je pričelo 15. septembra 2009.

Več si lahko preberete v priponki.

DatotekeVelikost
Backgrounder 64th GA (SLO).pdf137.7 KB

Petinšestdeseto zasedanje Generalne skupščine ZN

Osnovne informacije o petinšestdesetem zasedanju Generalne skupščine, ki se je pričelo 14. septembra 2010.

Več si lahko preberete v priponki.

DatotekeVelikost
65GA_Backgrounder_2010_sl.pdf248.12 KB

Pregled dogodkov v letu 2009

Združeni narodi so se soočili s številnimi težavnimi globalnimi izzivi

UN foto, Mark Garten - Generalni sekretar ZN Ban Ki-moon 18. decembra, zadnji dan konference ZN o podnebnih spremembah, nagovori navzoče na konferenci.V letu 2009 se je svet v polni meri soočil s posledicami najhujše svetovne gospodarske krize od velike depresije. Leto se je pričelo z izbruhom nove gripe, ki je hitro dobila razsežnosti pandemije, hkrati pa je svet šokirala kriza v Gazi, ki je pomenila korak nazaj pri doseganju trajnega miru na Bližnjem vzhodu. To leto smo bili tudi priča najbolj očitnim dokazom, da podnebne spremembe spreminjajo usodo našega planeta.

Konec leta 2009 oziroma pred par dnevi se je zaključila mučna konferenca o podnebnih spremembah v Kopenhagnu, ki je prinesla osnutek nastajajočega svetovnega dogovora. Kopenhagenski dogovor je prekinil zastoj, ki je bil prisoten zadnja leta podnebnih pogajanj. Generalni sekretar ZN Ban Ki-moon ga je ocenil z naslednjimi besedami: “Dogovor predstavlja pomemben korak naprej v pogajanjih za oblikovanje prvega pravega svetovnega sporazuma, ki bo določil zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov, pomoč najbolj ranljivim skupinam pri prilagajanju podnebnim spremembam in pomagal pri vzpostavitvi novega obdobja trajnostne rasti.

Srečanja se je udeležilo okoli 120 voditeljev držav in vlad, ki so se strinjali, da bodo projekti za prilagajanje podnebnim spremembam, preprečevanje krčenja gozdov in degradacijo okolja potrebovali odločno financiranje. Za takojšnje ukrepe bo zagotovljenih trideset milijard ameriških dolarjev v naslednjih treh letih in do leta 2020 sto milijard dolarjev na leto. Financiranje se bo izvajalo preko novoustanovljenega kopenhagenskega zelenega podnebnega sklada. Veliko držav v razvoju, med njimi Brazilija, Kitajska, Indija in Južna Afrika, je sprejelo novo podnebno strategijo s predvidenimi zmanjševanji izpustov, končni dogovor pa bo zagotovil preverjanje izpolnjevanja teh obljub. Med drugim so se države prvič do sedaj strinjale, da je potrebno omejiti globalno segrevanje pod 2ºC.

Čeprav to zgodovinsko srečanje ni prineslo zavezujoče mednarodne konvencije, se je odzvalo na izzive, ki jih je postavil generalni sekretar ZN na podnebnem vrhu v New Yorku septembra letos. Srečanje tako postavlja temelje za nadaljnja pogajanja v Mehiki leta 2010 v smeri zavezujočega mednarodnega dogovora.

Pomoč revnim in gospodarsko okrevanj

Leto se je pričelo s pogubnimi posledicami gospodarske krize, ki so se stopnjevale in povzročale nestabilnosti v finančnih sektorjih, še posebej v razvitem svetu. Če primerjamo borzni zlom leta 1929, po katerem so se države zatekle k politikam osiromašenja sosedov, s sedanjo finančno krizo, lahko rečemo, da se je tokrat mednarodna skupnost hitro odzvala in z ravnjo sodelovanja brez primere:

Ponovno se je začela povečevati stopnja podhranjenosti, kar je precej boleča posledica padanja kupne moči v času gospodarske krize. Po letih ustaljenega padanja se je število lačnih v svetu povečalo tako v letu 2008 kot v letu 2009 in že preseglo milijardo ljudi. Generalni sekretar je v letu 2008 oblikoval delovno skupino za boj proti lakoti, pri čemer se je njegov ukrep glede na razvoj dogodkov izkazal kot daljnoviden in koristen.

Delovna skupina na visoki ravni sodeluje z vladami, podjetji in civilno družbo v revnih državah, kjer primanjkuje hrane. Njen cilj je, da bi okrepila kmetijski sektor. V pomoč so jim raznovrstna sredstva, s katerimi razpolagajo agencije ZN. Podpirajo majhne kmete, ki jih generalni sekretar razume kot “srce in duša prehranske varnosti ter zmanjševanja revščine”. Delovna skupina se tesno povezuje z državami donatorkami, s katerimi je dosegla dogovor, da se bo v letu 2009 vsota razvojne pomoči namenjene kmetijstvu podvojila.

Medtem ko smo se soočali s hitrim širjenjem virusa gripe H1N1, se je svet oddahnil groženj virusa ptičje gripe (H5N1), kar je bil rezultat trdega dela v preteklosti. V državah po svetu so se pod vodstvom organa, ki v sistemu ZN koordinira ukrepe proti primerom gripe (UN System Influenza Coordinator), uvajali protokoli in ukrepi za obvladovanje krize. Odločno ukrepanje Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) pa je pripomoglo k temu, da se je pomirila svetovna javnost.

Generalni sekretar in generalna direktorica WHO sta ob tem objavila poziva, ki nagovarjata h globalni solidarnosti glede na to, da se soočamo s pandemijo. Pri farmacevtskih podjetjih sta izpogajala, da so le-ta donirala 10 odstotkov svoje proizvodnje cepiva za H1N1 90-im državam, ki so prepoznane kot najbolj ranljive za pandemsko gripo. Ti odmerki bodo sicer zadostovali le za dva odstotka prebivalstva teh držav, vendar strokovnjaki menijo, da bo to dovolj za cepljenje vsaj ključnih skupin, kot so nosečnice in zdravstveno osebje.

Povečanje varnosti žensk

UN foto, Marco Dormino - Pripadnice mirovne operacije MINUSTAH na slavnostni proslavi posvečeni njihovemu služenju na Haitiju, 10. junij.Glede na to, da se je generalni sekretar Ban še posebej zavzel za odpravo nasilja nad ženskami in dekleti, so ZN tako v letu 2009 okrepili svoje delovanje na tem področju. V ta namen je generalni sekretar pričel s kampanjo Združimo se in odpravimo nasilje nad ženskami (UNiTE to End Violence against Women), novembra pa ustanovil mrežo moških voditeljev, ki predstavlja del rešitve problema nasilja nad ženskami, saj spodbuja moške in dečke po svetu, da se uprejo nasilju. Njegov obisk bolnišnice za žrtve spolnega nasilja v Demokratični republiki Kongo, ki jo upravlja afriška dobrodelna organizacija HEAL, je opozoril na rabo posilstev kot taktičnega orožja vojne. Septembra je Varnostni svet sprejel prelomno resolucijo 1888 o ženskah, miru in varnosti, ki zahteva, da vse stranke, vpletene v oborožene spopade, nemudoma ukrepajo in zaščitijo vse civiliste, vključno z ženskami in otroki, pred vsemi oblikami spolnega nasilja. Na priporočilo generalnega sekretarja je Varnostni svet pozval k imenovanju posebnega predstavnika, ki bo preiskoval zločine spolnega nasilja v času spopadov. Nov oddelek bo ustanovljen leta 2010.

Novost na področju ženskih vprašanj

Konec leta 2009 je Generalna skupščina naredila velik korak pri reševanju razdrobljenosti delovanja ZN na področju ženskih vprašanj, saj so se države članice strinjale glede spremembe delovanja sistema ZN na tem področju. Rezultat tega je združitev štirih teles ZN, in sicer Urada posebne svetovalke za vprašanja spola in napredek žensk (OSAGI), Oddelka za napredek žensk pri Oddelku ZN za ekonomske in socialne zadeve (DAW/DESA), Razvojnega sklada ZN za ženske (UNIFEM) in Mednarodnega raziskovalnega in izobraževalnega inštituta ZN za napredek žensk (INSTRAW).

Trenutno se izvajajo temeljite priprave za oblikovanje predloga močnega telesa, ki bi se lahko primerjal z drugimi velikimi skladi in programi ZN ter bil sposoben reševati ženska vprašanja preko učinkovitih programov. V prihajajočem letu se pričakuje, da bo generalni sekretar Ban imenoval generalnega podsekretarja, ki bo vodil to novo telo in delovanje ZN na tem področju.

Mir in varnost

Mirovne operacije ZN so v letu 2009 zabeležile rekordno število pripadnikov mirovnih sil na terenu, in sicer 115.000 v 17-ih mirovnih operacijah. Oddelki za mirovne operacije in podporo na terenu so se kljub obilici dela in izzivov lotili važnega dialoga s svojimi partnerji pri mirovnih operacijah, ki so Varnostni svet, države, ki prispevajo sile in finančna sredstva, in Sekretariat ZN. Razpravljajo o tem, kako naj izgleda nova generacija mirovnih misij, slednje pa poimenovali projekt 'Novo obzorje' (New Horizon).

Na terenu se mirovne sile soočajo z velikimi izzivi v vzhodnem delu Demokratične republike Kongo. Vladne oborožene sile sicer uživajo pomoč mirovne misije, saj ji tako narekuje njen mandat, a so vpletene v številne napade na civilno prebivalstvo. Da bi zaščitili civiliste, je mirovna misija dobila ukaz, da utrdi in podpre vladno vojsko, znano pod kratico FARDC. Bolj pozitivne novice prihajajo iz Haitija, kjer je do določene mere uspelo 'zaščititi civiliste'. Zasluga gre mirovnim silam MINUSTAH, ki so se lotile mestnih tolp. V nadaljevanju je generalni sekretar za posebnega odposlanca ZN za stabilizacijo Haitija imenoval nekdanjega ameriškega predsednika Billa Clintona, ki se bo lotil naslednjih dveh izzivov – zaposlovanja in razvoja.

Skupna operacija Afriške unije in Združenih narodov v Darfurju je skozi leto 2009 nenehno povečevala svoje število mirovnih sil in učinkovitost delovanja. Do decembra je imel UNAMID na terenu skoraj 15.000 vojakov in 4.600 policistov ter tako dosegel 75 odstotkov svojega dovoljenega obsega. Kljub pozitivnemu vplivu mirovnih sil stranke v sporu niso bile sposobne najti celovite rešitve za krizo.

Drugi ključni dogodki:

UN foto, Eskinder Debebe - Generalni sekretar drži tiskovno konferenco pred poškodovano stavbo ZN v Gazi, 20. januar.Žal je bilo leto tudi zaznamovano z napadi na osebje ZN s smrtnimi žrtvami. Malo po smrti petih zaposlenih Svetovnega programa za hrano zaradi samomorilskega bombnega napada oktobra v Islamabadu v Pakistanu, se je zgodil še napad na neko gostišče v Kabulu v Afganistanu, kjer so bivali uradniki ZN; umrlo je nadaljnjih pet uslužbencev. To sta eni izmed najtežjih novic, ki jih je prineslo leto polno težkih izzivov, s katerimi so se ukvarjali tako Združeni narodi kot mednarodna skupnost.

Sedem strateških izzivov za leto 2010

Na začetku tega desetletja je smiselno, da se spomnimo, kako so Združeni narodi in mednarodna skupnost pričeli prvo desetletje novega stoletja oziroma tisočletja.

Na vrhu ZN septembra 2000 je bil na sedežu organizacije sprejet pomemben dokument, ki so ga poimenovali Milenijska deklaracija Združenih narodov. Še nikoli doslej se na srečanjih ZN ni zbralo toliko svetovnih voditeljev. Ta resolucija Generalne skupščine le na parih straneh opredeli načela in težnje sveta za bolj mirno, svetlo in pravično prihodnost. Postavljeni so bili cilji za doseganje miru in razoroževanja, odpravo revščine, varovanje okolja, človekove pravice in pomoč najbolj ranljivim skupinam.

V zadnjih desetih letih smo se soočili z nepričakovanimi šoki, in sicer z obsežnimi terorističnimi napadi, globoko recesijo v letih 2008-2009, hitrim naraščanjem cen hrane, medtem ko smo pred tem govorili o zgodovinsko nizkih cenah. Priča smo bili tudi občutnim spremembam temperatur in podnebja, ki so še naprej realna grožnja, saj so izjemni vremenski pojavi vedno bolj pogosti. Mednarodna skupnost ima sedaj priložnost, da poda oceno stanja glede uresničevanja milenijskih razvojnih ciljev in se na podlagi tega osredotoči na ukrepe, ki jih je še potrebno izvesti za njihovo uresničitev.

Generalni sekretar ZN Ban Ki-moon je 11. januarja v svojem govoru pred Generalno skupščino, ki je nosil naslov 'Agenda 2010', izpostavil sedem strateških izzivov za letošnje leto. Svoj govor je imel v novih prostorih ZN, ki bodo v rabi le v času obnove sedeža ZN v New Yorku.

1. S skupnimi močmi za doseganje milenijskih razvojnih ciljev

Generalni sekretar Ban je pozornost še posebej usmeril na cilje Milenijske deklaracije, ki si prizadevajo za odpravo revščine in izboljšanje življenjskih standardov. Govorimo o osmih milenijskih razvojnih ciljih. Generalna skupščina bo v ta namen imela od 20. do 22. septembra posebno zasedanje namenjeno milenijskim ciljem. Potekalo bo tik pred splošno letno razpravo na visoki ravni.

“Upam, da bo rezultat srečanja konkreten načrt, ki bo določil nadaljnje ukrepe,” je konec januarja povedal generalni sekretar. Članicam ZN bo marca predstavil svojo oceno stanja in potrebne ukrepe v bodoče.

Napredek pri doseganju prvega milenijskega cilja na svetovni ravni, ki se nanaša na odpravo skrajne revščine, je prekinila globalna recesija. Prvi znaki gospodarskega okrevanja sicer ustvarjajo upanje, da bomo kmalu spet na poti uresničevanja tega cilja, vendar je ustvarjanje delovnih mest v številnih razvitih državah in državah v razvoju še vedno šibko. Ta cilj se zavzema tudi za odpravo lakote, vendar se tudi tukaj pojavljajo težave. Po okvirnih ocenah se je zaradi vpliva recesije število podhranjenih povečalo in doseglo eno milijardo ljudi.

Leta 2008 je generalni sekretar kot odgovor na prehransko krizo ustanovil delovno skupino ZN na visoki ravni za prehransko varnost, ki jo sestavljajo vodje agencij ZN. Skupina je oblikovala strategijo, ki upošteva obe razsežnosti prvega milenijskega cilja, torej revščino in lakoto. Zavedati se moramo, da večina težav pri zadovoljevanju naraščajočih potreb po hrani izhaja iz manjšanja vpliva majhnih kmetij v državah v razvoju. Delovna skupina na visoki ravni zato poziva vlade, donatorje, nevladne organizacije, privatni sektor in kmete, da podpirajo ukrepe, ki povečujejo proizvodne zmogljivosti in distribucijo hrane.

Najbolj revni predeli na svetu so prav ruralna področja, ki so ekonomsko odvisna od kmetijstva v takšni ali drugačni obliki. Generalni sekretar poziva, da se v tem pogledu uresničuje obljube iz lanskega leta, še posebej tiste iz srečanja G8 v L’Aquili v Italiji in prehranskega vrha lani novembra v Rimu.

Na zdravstvenem področju je generalni sekretar pozval za takojšnje in obsežno financiranje Svetovnega sklada za boj proti virusu HIV/aidsu, tuberkulozi in malariji. Odpravljanje vseh treh bolezni je še eno področje milenijskih ciljev, napredek pa omogoča tako ohranjanje mednarodne podpore kot njeno povečevanje.

Generalni sekretar je oznanil, da je prihodnost Afrike ena njegovih največjih prioritet. Na zasedanju Afriške unije v januarju je napovedal oblikovanje skupine zagovornikov milenijskih ciljev. Člani skupine bodo znane osebnosti, ki bodo osveščale javnost o milenijskih ciljih in razvojnih prioritetah Afrike.

2. Pogajanja za oblikovanje zavezujočega dogovora glede podnebnih sprememb

Podnebne spremembe potrebujejo našo posebno pozornost, kar je potrdila tudi podnebna konferenca ZN v Kopenhagnu decembra 2009, saj se je slednje udeležilo 119 voditeljev držav in vlad, od katerih jih je bilo kar nekaj direktno vključenih v pogajanja. Veliko držav se je strinjalo s Kopenhagenskim dogovorom, saj lahko omogoči preboj pri zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov in ukrepih za prilagajanje podnebnim spremembam. Žal države niso bile sposobne oblikovati pravno zavezujoč dokument, s katerim bi učinkovito reševale številne probleme, ki jih znanstveniki razumejo kot resne grožnje, zato je njihovo reševanje toliko bolj nujno.

Pogajanja za oblikovanje takšnega dogovora se bodo nadaljevala v dveh smereh: prvič, oblikovanje novega obdobja zavez na podlagi Kjotskega protokola; in drugič, oblikovanje dogovora na podlagi akcijskega načrta z Balija, ki bo vseboval tudi obveznosti držav, ki niso podpisnice Kjotskega protokola, kot so na primer Združene države Amerike in številne države v razvoju.

Ključnega pomena je, da se skozi leto ohranja momentum, ki je bil ustvarjen na podnebni konferenci ob koncu prejšnjega leta. Tako bo potrebno čim več držav prepričati v nujnost kopenhagenskega dogovora, če želimo, da bomo letos decembra na 16. podnebni konferenci v Mehiki dosegli pravno zavezujoči dogovor.

V prvih mesecih letošnjega leta bo potekalo veliko regionalnih sestankov držav, letos junija pa bo v Bonnu potekalo prvo večje srečanje, in sicer konferenca pogodbenic Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja. Nekatere države v razvoju so pozvale, da se pred srečanjem v Mehiki izvede najmanj pet pogajalskih krogov.

3. Opolnomočenje žensk

Ko bo zaživelo novo telo ZN za vprašanja spolov, ki ga je lansko leto odobrila Generalna skupščina, lahko ženske po vsem svetu pričakujejo večji napredek na tem področju. Vprašanja spolov bodo tudi osrednja tema letošnjega zasedanja Ekonomskega in socialnega sveta ZN konec junija. Potekale bodo splošne razprave in analize o napredku pri uresničevanju tretjega milenijskega razvojnega cilja (zagotoviti enakost med spoloma in opolnomočiti ženske). Na podlagi tega bo jasno, kaj je še potrebno storiti, da bomo zastavljen cilj tudi dosegli. Zasedanje bo strateškega pomena za reševanje ženskih vprašanj, kar bo tudi pomembna tema septembrskega vrha ZN o milenijskih razvojnih ciljih.

Kampanja generalnega sekretarja 'Združimo se in odpravimo nasilje nad ženskami' (UNiTE to End Violence against Women) se bo v letu 2010 osredotočila na regionalno in nacionalno raven, dodatno pa bo okrepljena z imenovanjem gospe Margot Wallstrom za njegovo posebno predstavnico za odpravo spolnega nasilja v času oboroženih spopadov.
Dodatna ovira za opolnomočenje žensk je pomanjkanje ustrezne zdravstvene oskrbe. Najbolj ogrožen milenijski cilj je ravno peti, ki si prizadeva izboljšati zdravje mater. Težko je ovrednotiti njegov napredek, odvisen pa je predvsem od zagotavljanja zdravstvenih storitev v odročnih krajih. Preveč pogosto se ga spregleda kot prioriteto, zaradi česa je zdravstveno varstvo za matere in dojenčke pogosto neustrezno.

4. Prizadevanja za svet brez jedrskega orožja

Generalni sekretar bo maja 2010 sklical konferenco za pregled Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (NPT). Konferenca bo spodbujala ukrepe za nadaljnjo krepitev pogodbe in gradila na dosežkih iz preteklega leta.

Cilj konference je premostiti nesoglasja med tistimi državami, ki imajo jedrsko orožje in poskušajo preprečiti njegovo širjenje, in med tistimi, ki ga nimajo in zagovarjajo jedrsko razorožitev kot prioriteto. Če želimo v maju doseči napredek, je nujno, da jedrske države naredijo resnične korake v smeri razoroževanja.

“Verjamem, da bo leto 2010 zgodovinskega pomena za napredek pri razoroževanju in neširjenju jedrskega orožja,” je povedal generalni sekretar na konferenci o razoroževanju v Ženevi v svojem video sporočilu januarja. “Moje upanje ne temelji na iluzijah, ampak na resničnih priložnostih za konkretne ukrepe.”

“Zame bosta razoroževanje in neširjenje jedrskega orožja še naprej prioriteti. Nadaljeval bom z zbiranjem podpore za moj akcijski načrt in storil vse kar je v moji moči, da bi okrepil naša prizadevanja za svet brez jedrskega orožja.”

Ključni člen strategije ZN je oblikovanje večjega števila t.i. con brez jedrskega orožja, in sicer tako na Bližnjem vzhodu kot v severovzhodni Aziji, južni Aziji in srednji Evropi. Takšni načrti se lahko po konferenci maja 2010 razvijajo naprej v okviru konference o pogodbah, ki vzpostavljajo cone brez jedrskega orožja, pri čemer konferenca v maju lahko služi kot podlaga za nadaljnje delo.

5. Preprečevanje in reševanje oboroženih spopadov

“Neutrudno si bomo prizadevali, da bomo ljudi po svetu rešili grozot vojnih spopadov, tako notranjih kot med državami,” se glasi zaveza svetovnih voditeljev iz Milenijske deklaracije.

Generalni sekretar je v svoji 'Agendi 2010' poudaril, da krepitev mehanizmov mediacije in preventivne diplomacije postavlja ZN v boljše izhodišče glede uresničevanja svojih ciljev. Zgodnja raba teh sredstev v kombinaciji s trajno rabo dobrih uslug in moralne avtoritete generalnega sekretarja se letos načrtuje v primeru Irana, Mjanmara in Šrilanke. Takšni ukrepi bodo tudi uporabni v primeru starih in zamrznjenih sporov, kot je primer Cipra, kjer je spor razdvojil otok za desetletja.

Združeni narodi bodo dejavni tudi v primeru obstoječih konfliktov, pri čemer je bilo število mirovnih sil na terenu v letu 2009 rekordno. Na podlagi obetajočih obljub glede števila razpoložljivega osebja in finančne podpore bodo oddelki za mirovne operacije in podporo na terenu pričeli z obsežnim dialogom z vsemi partnerji. Iniciativa se imenuje 'Nov horizont', cilj pa je dodatno usposobiti in okrepiti mirovne misije ZN. K cilju bo dodatno prispevala še nova globalna strategija za podporo operacijam na terenu. Te reforme bi morale zmanjšati čas, ki je potreben za mobilizacijo osebja in opreme za mirovne operacije, ter razjasniti vlogo mirovnikov pri zaščiti civilistov.

Generalni sekretar namerava podpreti načrte za utrditev ukrepov za pokonfliktno obnovo v državah, kjer so ZN vložili veliko truda za vzpostavitev miru in njegovo ohranjanje; takšne države so Burundi, Nepal, Sierra Leone in Timor-Leste. Osredotočil se bo tudi na posredovanje ZN v primeru konfliktov, ki lahko ogrozijo regionalni mir, kot je to v primeru Afganistana, Demokratične republike Kongo, Iraka, Somalije, Sudana in Bližnjega vzhoda.

6. Krepitev človekovih pravic in vladavine prava

V letu 2010 bo Generalna skupščina pričela s pregledom delovanja Sveta za človekove pravice. Po štirih letih delovanja obstaja dovolj gradiva, da se lahko oceni njegove prednosti in slabosti. Glede na tragične dogodke januarja na Haitiju, je imel Svet posebno zasedanje, da bi ocenil probleme, s katerimi se je država soočala že pred potresom. Posebno pozornost so namenili revščini in diskriminaciji.

Maja 2010 bo potekala konferenca namenjena pregledu delovanja Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC), ki bo potekala v Kampali v Ugandi. “Konferenca nam daje možnost, da stopimo korak dalje pri iskanju odgovornosti za primere genocida in drugih resnih zločinov, s katerimi se sooča mednarodna skupnost,” je povedal generalni sekretar 11. januarja.

ICC potrebuje močno podporo držav, v kolikor želi končati primere brez kazni in privesti krivce za grobe kršitve človekovih pravic pred roko pravice. Ključnega pomena je širok proces ratifikacije Rimskega statuta, s katerim je bilo sodišče ustanovljeno, še posebej s strani velikih sil. Med drugim je tudi ključno njihovo spoštovanje odločitev sodišča.

7. Vzpostaviti močnejše ZN

Krepitev Združenih narodov je bilo močno geslo v času oblikovanja Milenijske deklaracije in ostaja osrednjega pomena za generalnega sekretarja Bana. Reforma svetovne organizacije ostaja prioriteta.

Sekretariat se bo osredotočal na modernizacijo poslovanja in usposabljanje potencialnih voditeljev prihodnosti. Še naprej se bo nadaljevala kampanja za bolj učinkovito rabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij.

“Vse našteto bo omogočilo Združenim narodom, da bomo ukrepali hitreje in bolj učinkovito v okviru mandata, ki nam je zaupan,” je poudaril generalni sekretar ob svojem nagovoru Generalne skupščine 11. januarja.

Osem strateških izzivov za leto 2011

Generalni sekretar v letu 2011 načrtuje napredek na več področjih

»Ko od Organizacije združenih narodov zahtevate, da naredi več kot kdajkoli prej, s tem izkazujete zaupanje v organizacijo,« je dejal generalni sekretar Ban Ki-moon v svojem nagovoru ob začetku leta, ki ga je držal v Generalni skupščini 14. januarja. V govoru je tudi predstavil osem osrednjih strateških izzivov ZN v letu 2011.

Generalni sekretar je poudaril, da je v letu pred nami ključnega pomena, da »gradimo na že doseženem napredku, ki sam po sebi potrjuje svetovno legitimiteto in pomen Združenih narodov.«

V nadaljevanju najdete vseh osem strateških izzivov v letu 2011, hkrati pa so še določeni poglavitni cilji tega leta.

1. Vključujoč in trajnostni razvoj

Kritični preizkus mednarodne pomoči pri skrbi za najbolj ranljive ter pri ustvarjanju močnejšega in bolj vključujočega svetovnega gospodarstva bo prav v letu 2011, in sicer na srečanju 48-ih držav, ki jih ZN opredeljujejo kot najmanj razvite (33 jih je v Afriki, 14 v Južni Aziji in Oceaniji, ena pa je Haiti, ki leži na zahodni polobli). Njihova gospodarstva, katerih temelj je kmetijstvo, so ogrožena zaradi podnebnih sprememb, in veliko jih leži ob nizkih obalah, ali pa so majhni otoki. Takšne države so veliko bolj občutljive na naraščanje morske gladine. Skoraj polovica jih je še odvisnih od uvoza hrane, pri čemer se velik del prebivalstva v teh regijah sooča s kronično podhranjenostjo, naraščajoče cene hrane pa predstavljajo še dodaten problem.

Združeni narodi si prizadevajo za sprejetje novega 10-letnega programa na četrti svetovni konferenci, ki bo posvečena razvoju najmanj razvitih držav. Predvidena je maja letos v Istanbulu v Turčiji. Program konference svoje temelje črpa iz samega gibanja najmanj razvitih držav, s katerim si te države prizadevajo za svojo samozadostnost in gospodarsko uspešnost. Ključne teme programa so delovna mesta, preventiva v primeru naravnih nesreč, hrana in prehranska varnost ter rast preko rabe čiste energije.

Generalni sekretar bo tudi sprejel ustrezne ukrepe, da bi zagotovil izvajanje sklepov, ki so bili sprejeti na lanskem zasedanju Generalne skupščine na temo milenijskih razvojnih ciljev. Rezultat posebnega zasedanja je bil petletni akcijski načrt in konkretne finančne obveze za njegovo uresničitev, še posebej na področju zmanjšanja umrljivosti mater in krepitve zdravja otrok.

Med drugim tudi potekajo priprave na konferenco o trajnostnem razvoju, ki bo potekala leta 2012. Slednja bo nadgradila dogovore iz mednarodne konference o okolju in razvoju iz leta 1992, pri čemer bo spet potekala v Riu de Janeiru. V letu 2011 bo ključnega pomena prepoznavanje in izkoriščanje potenciala novih 'zelenih' ekonomij, kar lahko krepko prispeva k temu, da se globalna ekonomija opomore od recesije. Tovrstna prizadevanja lahko tudi vzpodbudijo ukrepanje na širšem področju trajnostnega razvoja.

Potovanje v Rio bo še podprto s posebno skupino v znamenju modre pentlje, katere naloga je iskati velikopotezne rešitve na področju trajnostnega razvoja. Generalni sekretar je imenoval skupino na visoki ravni na temo globalne trajnosti, kateremu sopredsedujeta predsednica Finske Tarja Halonen in predsednik Južne Afrike Jacob Zuma. Med drugim je članica skupine tudi avtorica prve obsežne študije o načelih trajnostnega razvoja, in sicer Gro Harlem Brundtland. Naloga skupine je najti načine, kako spraviti ljudi iz revščine, se hkrati zavzemati proti podnebnim spremembam in zagotavljati okolju prijazen gospodarski razvoj. Skupina bo konec tega leta pripravila poročilo s svojimi izsledki, torej še pred konferenco v Riu leta 2012.

2. Pogajanja in nacionalni ukrepi proti podnebnim spremembam

Konec lanskega leta smo v Cancunu sklenili serijo pozitivnih dogovorov glede ukrepov proti podnebnim spremembam, ki bodo dobra odskočna deska za pogajanja na 'konferenci pogodbenic' (COP-17), ki bo potekala novembra in decembra 2011 v Južni Afriki.

Pozno ponoči so na zadnji dan lanske decembrske konference v Cancunu revne in bogate države dosegle kompromis, kateri vse vpletene obvezuje k omejevanju izpustov. Paket iz Cancuna vključuje dogovorjeni cilj, ki predvideva omejitev globalnega segrevanja pod dvema stopinjama Celzija (3.6 stopinje Fahrenheita), novi 'zeleni sklad', ki bo pomagal revnim državam pri spopadanju s podnebnimi spremembami, in nov načrt za preprečevanje krčenja gozdov.

Sistem ZN mora v tem pogledu varovati dosežke iz Cancuna. Nacionalne vlade in podjetja mora spodbujati k ukrepom, in sicer pri konkretnemu zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov ter pri ukrepih prilagajanja na podnebne spremembe in njihovega blaženja. V letu 2011 so bila izpostavljena določena področja, na katerih je že mogoče izvajati konkretne ukrepe; med njimi je preprečevanje krčenja gozdov, zagotavljanje čistih tehnologij za države v razvoju in koordiniranje ukrepov prilagajanja na posledice podnebnih sprememb.

3. Ženske

Generalni sekretar je Generalni skupščini pojasnil, da so Združeni narodi leto pričeli s pomembno novo agencijo z izjemnim potencialom. Z delovanjem je pričela agencija ZN za ženske. V letu 2011 se mora vzpostaviti kot popolnoma integrirana, operativna in finančno okrepljena, da se lahko zavzema za pozitivne spremembe na področju ženskih vprašanj.

Prizadevanja za napredek žensk so postala osrednja tema Banove administracije. Iniciativi generalnega sekretarja glede zdravja mater in otrok (glej prvo točko zgoraj) in odpravljanja nasilja nad ženskami in otroki pridobivata močno globalno podporo. Generalni sekretar načrtuje še naprej povečevati število žensk na visokih in srednjih položajih v Organizaciji združenih narodov.

4. Bolj varen svet

Število osebja ZN, ki je vključeno v mirovne operacije, je skoraj rekordno. V 15-ih mirovnih operacijah po svetu je nekaj manj kot 120.000 vojaškega, policijskega in civilnega osebja. Na tem področju bo generalni sekretar skupaj z državami članicami določil prednostne države, ki potrebujejo pomoč v kritičnem času tranzicije. Generalni sekretar si bo moral pridobiti podporo za krepitev operacij za ohranjanje in izgradnjo miru ter k sodelovanju pritegniti še regionalne in subregionalne organizacije.

Združeni narodi so v zadnjem letu dosegli viden napredek na številnih področjih, ki so na prvi pogled bili videti kot nepremagljive okoliščine:

5. Človekove pravice in odgovornost

Pomiritev razmer v Slonokoščeni obali je cilj generalnega sekretarja, ki je odločen, da "svet premakne v dobo odgovornosti," kar je tudi obljubil Generalni skupščini. Poudaril je še vlogo pred kratkim okrepljenega Mednarodnega kazenskega sodišča in pozval države članice, da uporabijo ocene Sveta za človekove pravice kot priložnost za nadgraditev svojih standardov varovanja pravic.

Pozno januarja je posebni svetovalec generalnega sekretarja za preprečevanje genocida in odgovornost za zaščito opozoril na možnost genocida, zločinov proti človeštvu, vojnih zločinov in etničnega čiščenja v Slonokoščeni obali. Vpleteni so se zavzeli za ukrepe v skladu s konceptom 'odgovornost za zaščito', da se prepreči možnost genocida in zagotovi varstvo vseh tistih, ki so v nevarnosti pred množičnimi grozodejstvi.

6. Izboljšanje odziva na večje humanitarne krize

Združeni narodi se bodo morali kar nekaj naučiti iz lanskih kriz, vključno z velikima človeškima katastrofama na Haitiju in v Pakistanu.

“Potreben je pogled naprej,” je povedal generalni sekretar Generalni skupščini. “V svoje delovanje bomo prenašali pridobljene izkušnje, da bi okrepili način vodenja, povečali odgovornost in okrepili zmogljivosti za hitro vzpostavitev struktur pomoči na terenu.”

Krize nastopijo pogosto takrat, ko se jih najmanj pričakuje. Združeni narodi so zato mnenja, da je potrebno narediti strateški načrt, ki je pred svojim časom. To pomeni načrtovanje za prihodnjo gospodarsko rast in trajnostni razvoj, vključevanje ukrepov za zmanjševanje tveganja naravnih nesreč in dejanska pripravljenost organov civilne zaščite.

7. Razoroževanje in neširjenje jedrskega orožja

Letošnje leto bomo naredili korak naprej za ratifikacijo Pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov, vključno s polno implementacijo dogovorov, ki so bili sklenjeni na lanski pregledni konferenci za izvajanje določil Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (NPT) – prva uspešna pregledna konferenca NPT po desetih letih. Akcijski načrt jedrskega razoroževanja, ki ga je pripravil generalni sekretar in obsega pet točk, bo služil kot referenčna točka Združenih narodov.

Generalni sekretar je Generalni skupščini tudi pojasnil, da se bo povezoval z državami članicami in si prizadeval za oživitev konference o razoroževanju. V svojem govoru na januarskem sestanku v Ženevi je izpostavil zasedanje konference v letu 2011. Generalni sekretar pričakuje, da bomo dosegli korak naprej pri ukrepih na področju jedrske varnosti in preprečevanju morebitnega jedrskega terorizma.

8. Krepitev Združenih narodov

Delo organizacije poteka na bolj moderen, prilagodljiv in hitrejši način, ki je prilagojen na izzive 21. stoletja. Preglednost in odgovornost sta ključna v delovanju. Področja za nadaljnjo krepitev organizacije v letu 2011 so naslednja:

Ključni datumi na dnevnem redu ZN za leto 2011

24. januar
Odprtje letnega zasedanja konference o razoroževanju | Ženeva

24. februar
Otvoritveni dogodek Agencije ZN za ženske | New York

28. februar – 25 marec
Svet za človekove pravice, 16. zasedanje | Ženeva

7. – 8. marec
Konferenca ZN o trajnostnem razvoju, druga pripravljalna komisija | New York

9. – 13. maj
Konferenca ZN o najmanj razvitih državah (LDC IV) | Istanbul, Turčija

29. maj
Mednarodni dan mirovnih sil ZN | po vsem svetu

12. – 30. september
Svet za človekove pravice, 17. zasedanje | Ženeva

28. november – 9. december
Konferenca pogodbenic UNFCCC (COP-17) | Durban, Južna Afrika

December (datum še ni potrjen)
Izid poročila skupine na visoki ravni o globalni trajnosti | New York

Šestinšestdeseto zasedanje Generalne skupščine ZN

Šestinšestdeseto zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov (ZN) se bo pričelo v torek, 13. septembra, na sedežu ZN v New Yorku. Po otvoritvenem tednu se bodo predsedniki držav in vlad zaradi srečanj na visoki ravni sestali še trikrat. Vsa tri srečanja bodo potekala v drugi polovici septembra. Prvo srečanje bo 19. in 20. septembra in se bo osredotočilo na preprečevanje in nadzorovanje nenalezljivih bolezni po svetu. V ospredju bodo izzivi, s katerimi se soočajo države v razvoju (več informacij lahko najdete na http://www.un.org/en/ga/president/65/issues/ncdiseases.shtml).

Drugo srečanje na visoki ravni bo 20. septembra in se bo osredotočilo na problem dezertifikacije, degradacije tal in suše v kontekstu trajnostnega razvoja in odprave revščine. Slednje bo osnova za prihajajočo konferenco ZN o trajnostnem razvoju (Rio +20 ), ki je predvidena za junij 2012 (več informacij lahko najdete na http://www.un.org/en/ga/president/65/issues/desertification.shtml).

Tretje srečanje na visoki ravni bo v četrtek, 22. septembra. Potekala bo spominska slovesnost ob deseti obletnici Durbanske deklaracije in akcijskega programa, ki predstavlja načrt mednarodne skupnosti v njenih prizadevanjih proti rasizmu (več informacij lahko najdete na http://www.un.org/en/ga/durbanmeeting2011/).

Splošna letna razprava, ki jo tradicionalno odlikujejo izjave predsednikov držav in vlad ter ministrov, se bo pričela v sredo, 21. septembra, zaključila pa se bo 30. septembra.

Nekatere ključne teme, o katerih bo skupščina razpravljala, so:

V času šestinšestdesetega zasedanja oziroma vse do sredine septembra 2012 bo izvedenih še par drugih pomembnih dogodkov. V prvem tednu decembra 2011 (datum še ni določen) bo skupščina dva zasedanja posvetila pregledu mednarodnega leta prostovoljcev, in sicer na njegovo deseto obletnico (več informacij lahko najdete na http://www.unv.org/en/news-resources/resources.html). V istem tednu, in sicer 7. in 8. decembra, bo skupščina imela svoje peto srečanje na visoki ravni o financiranju razvoja (več informacij lahko najdete na http://www.un.org/esa/ffd/).

Junija 2012 pa se pričakuje, da bo skupščina izvedla pregled Globalne strategije ZN za boj proti terorizmu in ovrednotila njeno izvajanje v državah članicah. Namen pregleda je ugotoviti, ali je potrebno strategijo posodobiti glede na zadnji razvoj dogodkov (več informacij lahko najdete na http://www.un.org/terrorism/strategy-counter-terrorism.shtml).

Forum za multilateralna pogajanja

Generalna skupščina, ki je bila ustanovljena leta 1945 na podlagi Ustanovne listine ZN, zavzema v sistemu ZN osrednji položaj. Skupščina je ključni posvetovalni in predstavniški organ ter organ, ki ustvarja politike. Sestavlja jo vseh 193 držav članic ZN. Predstavlja forum za multilateralne razprave o polnem spektru mednarodnih zadev, ki jih pokriva Ustanovna listina. Hkrati ima tudi pomembno vlogo pri procesu oblikovanja mednarodnih standardov in kodifikaciji mednarodnega prava. Skupščina se sestaja vsako leto na rednih zasedanjih od septembra do decembra ter po potrebi.

Funkcije in pristojnosti Generalne skupščine

Skupščina ima vsa pooblastila, da državam daje priporočila o različnih mednarodnih zadevah. Pogosto je pobudnica političnih, ekonomskih, humanitarnih, socialnih in pravnih ukrepov, ki vplivajo na življenja milijonov ljudi po svetu.

Milenijska deklaracija iz leta 2000 in sklepni dokument svetovnega vrha iz leta 2005 predstavljata mejnik in obvezo držav članic, da dosežejo specifične ciljev na poti do miru, varnosti in razorožitve. Oba dokumenta tudi spodbujata razvoj in odpravo revščine, varovanje človekovih pravic, krepitev vladavine prava, zaščito okolja ter spodbujata osredotočenost na posebne potrebe Afrike in krepitev Združenih narodov.

Glede na Ustanovno listino ZN ima Generalna skupščina naslednja pooblastila:

Kadar Varnostni svet zaradi negativnega glasu stalne članice ni zmožen delovati (v primeru obstoja grožnje miru, kršitve miru ali pojava agresije), lahko ukrepa Generalna skupščina v skladu z resolucijo »Združeni za mir«, ki je bila sprejeta novembra 1950 (resolucija 377 (V)). Skupščina lahko zadevo neposredno prouči z namenom, da državam članicam priporoči skupne ukrepe za ohranitev ali obnovitev mednarodnega miru in varnosti (glej spodaj »Izredne seje in nujne izredne seje«).

Iskanje konsenza

Vsak član Generalne skupščine ima en glas. Sklepi Generalne skupščine o pomembnih vprašanjih se sprejemajo z dvotretjinsko večino članov. Med pomembna vprašanja sodijo priporočila glede ohranitve mednarodnega miru in varnosti, volitve nestalnih članic Varnostnega sveta in Ekonomskega in socialnega sveta ter proračunska vprašanja. Sklepi o drugih vprašanjih se sprejemajo s preprosto večino.

V zadnjih letih se teži k temu, da se odločitve sprejema s soglasjem in ne z uradnim glasovanjem, kar krepi podporo sklepom Generalne skupščine. Predsednik skupščine lahko predlaga sprejetje resolucije brez glasovanja, pri čemer se posvetuje z delegacijami in z njimi doseže dogovor.

Revitalizacija delovanja Generalne skupščine

V zadnjih letih je bila posebna pozornost namenjena izboljšanju delovanja Generalne skupščine, kar je prioriteta od oseminpetdesetega zasedanja naprej. V nadaljnjih zasedanjih skupščine so si prizadevali za poenostavitev dnevnega reda, izboljšanje postopkov in načina dela glavnih odborov, okrepitev vloge Splošnega odbora, okrepitev vloge in pooblastil predsednika Generalne skupščine ter vloge skupščine pri izboru generalnega sekretarja.

Generalna skupščina je na njenem šestdesetem zasedanju sprejela besedilo, ki je služilo kot dodatek k resoluciji 60/286 iz 8. septembra 2006. Omenjeno besedilo vzpodbuja k bolj pogostim medsebojnim neformalnim razpravam, predvsem tistim, ki so posebnega pomena in se dotikajo trenutnih razmer v mednarodni skupnosti. Besedilo, ki ga je priporočila ad-hoc delovna skupina za revitalizacijo Generalne skupščine, tudi poziva predsednika Generalne skupščine, da sam predlaga teme za medsebojne razprave. Na petinšestdesetem zasedanju smo bili priča petim neformalnim tematskim razpravam z naslednjimi temami: zmanjševanje posledic naravnih nesreč, vladavina prava, človekova varnost, zelena ekonomija in globalno upravljanje.

Generalni sekretar države članice na neformalnih srečanjih redno obvešča o njegovih zadnjih aktivnostih in potovanjih, kar se je uveljavilo kot ustaljena praksa. Omenjena poročanja predstavljajo dobro priložnost za izmenjavo mnenj med generalnim sekretarjem in državami članicami. Tovrstna praksa se bo nadaljevala tudi za časa šestinšestdesetega zasedanja.

Izvolitev predsednika in podpredsednikov Generalne skupščine ter predsedujočih glavnim odborom

Generalna skupščina izvoli svojega predsednika, podpredsednike in predsedujoče glavnim odborom najmanj tri mesece pred začetkom novega zasedanja, in sicer v skladu s pravilom št. 30 svojega poslovnika ter kot rezultat revitalizacije svojega delovanja. Na ta način se še bolj okrepi koordinacija in priprava dela med glavnimi odbori ter med odbori in plenarnim zasedanjem.

Splošni odbor

Splošni odbor, ki ga sestavlja predsednik, 21 podpredsednikov Generalne skupščine in predsedujoči člani šestih glavnih odborov, daje priporočila Generalni skupščini glede sprejetja dnevnega reda, razporeditve točk na dnevnem redu in organizacije dela (če želite več informacij o dnevnem redu, jih lahko najdete na http://www.un.org/Depts/dhl/resguide/gasess.htm#gaagen).

Vloga Splošnega odbora se je še bolj okrepila z zadnjimi zasedanji, predvsem skozi svoja neformalna srečanja in informativne sestanke (»briefings«), ki so odprti za vse države članice. Srečanja in sestanki so namenjeni temam, s katerimi se ukvarja Generalna skupščina, ali pa spadajo v njeno področje dela.

Odbor za poverilnice

Odbor za poverilnice, ki ga na vsakem zasedanju imenuje Generalna skupščina, ji poroča o poverilnicah predstavnikov.

Splošna razprava

Splošna razprava zasedanja omogoča državam članicam, da izrazijo svoje poglede na večje mednarodne izzive. Pričela se bo v sredo, 21. septembra, in bo trajala do petka, 30. septembra.

Letošnja splošna razprava bo trajala le osem delovnih dni, kar je v nasprotju s predhodno prakso devetih dni (sprejeto z resolucijo 57/301 marca 2003). V njenem času bo omogočena nemotena izvedba številnih srečanj na visoki ravni, ki so že bila omenjena. Generalni sekretar bo pred pričetkom splošne razprave predstavil svoje poročilo o delu ZN, kar je praksa vse od dvainpetdesetega zasedanja.

Tema splošne razprave šestinšestdesetega zasedanja se glasi "Vloga mediacije pri mirnem reševanju sporov". Izbrana je bila na predlog predsedujočega šestinšestdesetemu zasedanju, ki je nj. eksc. gospod Nassir Abdulaziz Al-Nasser iz Katarja. Praksa izbora posebne teme za zasedanje, ki je mednarodnega pomena, sega nazaj v leto 2003, ko je Generalna skupščina uvedla to novost. S tem je želela povečati svojo avtoriteto in vlogo kot telo, ki ga sestavlja 193 članic (resolucija 58/126, sprejeta decembra 2003).

Srečanja v okviru splošne razprave bodo potekala praviloma med 9. in 13. uro ter med 15. in 21. uro. Izjema bo odtvoritvena slovesnost, ki bo v sredo, 21. septembra, saj se bo končala ob 19:30, in jutranje srečanje, ki bo v četrtek, 22. septembra in bo potekalo od 11. do 13. ure. Termina obeh srečanj sta spremenjena zaradi slovesnosti ob deseti obletnici Durbanske deklaracije in akcijskega programa (opisano zgoraj).

Šest glavnih odborov

Ko se zaključi splošna razprava skupščine, se prične razprava o glavnih točkah dnevnega reda. Zaradi velikega števila vprašanj, s katerimi se ukvarja (na primer, na petinšestdesetem zasedanju je dnevni red sestavljalo več kot 160 točk), si skupščina točke glede na vsebino porazdeli med šest glavnih odborov. Nato odbori o njih razpravljajo in kjer je mogoče, uskladijo različne pristope držav. Njihovi predlogi gredo na plenarni seji Generalne skupščine v branje, pri čemer ponavadi že gre za osnutke resolucij in sklepov skupščine.

Šest glavnih odborov se glasi: Odbor za razorožitev in mednarodno varnost (prvi odbor), ki se ukvarja z razorožitvijo in sorodnimi vprašanji mednarodne varnosti; Odbor za ekonomska in finančna vprašanja (drugi odbor), ki se ukvarja z ekonomskimi temami; Odbor za socialna, humanitarna in kulturna vprašanja (tretji odbor), ki obravnava socialne in humanitarne zadeve; Posebni odbor za politična vprašanja in dekolonizacijo (četrti odbor), ki obravnava različne politične teme, katerih drugi odbori ne obravnavajo, vključno z zadevami povezanimi z dekolonizacijo, Agencijo Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu (UNRWA) in človekovimi pravicami Palestincev; Odbor za administrativna in proračunska vprašanja (peti odbor), ki se ukvarja z administracijo in proračunom ZN; in Odbor za pravna vprašanja (šesti odbor), ki obravnava mednarodne pravne zadeve.

O številnih točkah dnevnega reda, kot je na primer palestinsko vprašanje in situacija na Bližnjem vzhodu, Generalna skupščina razpravlja in dosega sklepe na plenarnih zasedanjih.

Delovne skupine Generalne skupščine

V preteklosti je Generalna skupščina odobrila ustanavljanje delovnih skupin, ki se bolj vsebinsko osredotočijo na pomembne teme in nato skupščini podajajo svetovalna mnenja. V ta namen je skupščina ustanovila ad-hoc delovno skupino za revitalizacijo Generalne skupščine, ki bo lahko nadaljevala svoje delo tudi med šestinšestdesetim zasedanjem skupščine.

Regionalne skupine

Z leti so v Generalni skupščini nastale različne neformalne regionalne skupine kot sredstvo za posvetovanje in pospešitev proceduralnega dela. Skupine so: afriške države, azijske države, vzhodnoevropske države, latinsko-ameriške in karibske države ter zahodnoevropske in druge države. Položaj predsednika Generalne skupščine kroži med regionalnimi skupinami. Za šestinšestdeseto zasedanje je bil predsednik izvoljen na priporočilo skupine azijskih držav.

Izredne seje in nujne izredne seje

Poleg rednih zasedanj se lahko Generalna skupščina sestane tudi na izrednih in nujnih izrednih sejah.

Do danes je Generalna skupščina sklicala 28 izrednih sej o zadevah, ki so zahtevale posebno pozornost, in sicer za palestinsko vprašanje, financiranje ZN, Namibijo, razorožitev, mednarodno ekonomsko sodelovanje, apartheid, droge, okolje, prebivalstvo, ženske, družbeni razvoj, človeške naselbine in virus HIV oziroma aids. Osemindvajseta izredna seja Generalne skupščine, ki je potekala 24. januarja 2005, je bila posvečena šestdeseti obletnici osvoboditve nacističnih koncentracijskih taborišč.

Deset nujnih izrednih sej je bilo namenjenih zadevam, pri katerih Varnostni svet preko svojih zasedanj ni bil zmožen ukrepati. To je bilo v naslednjih primerih: Madžarska (1956), Suez (1956), Bližnji vzhod (1958 in 1967), Kongo (1960), Afganistan (1980), Palestina (1980 in 1982), Namibija (1981), zasedena arabska ozemlja (1982) ter nezakonito delovanje Izraela na zasedenem vzhodnem Jeruzalemu in ostalem zasedenem palestinskem ozemlju (1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003 in 2004). Generalna skupščina se je 16. januarja 2009 odločila zadnjo, deseto nujno izredno sejo, začasno odložiti in pooblastiti predsednika skupščine, da znova odpre razpravo na željo držav članic.

Izvajanje dela Generalne skupščine

Delovanje Združenih narodov v veliki meri izhaja iz sklepov in odločitev Generalne skupščine, ki jih izvajajo:

Sedeminšestdeseto zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov

Sedeminšestdeseto zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov (ZN) se bo pričelo v torek, 18. septembra 2012, na sedežu ZN v New Yorku.

Po otvoritvenem tednu bo Generalna skupščina 24. septembra sklicala srečanje na visoki ravni na temo vladavine prava na nacionalni in mednarodni ravni. Na srečanju si bodo države članice ZN, nevladne organizacije in civilna družba prizadevala za utrditev vladavine prava (več informacij lahko najdete na: http://www.un.org/en/ga/president/66/Issues/Rule%20of%20Law/ruleoflawind...).

Splošna letna razprava, ki jo tradicionalno odlikujejo izjave predsednikov držav in vlad ter ministrov, se bo pričela v torek, 25. septembra, zaključila pa se bo v ponedeljek, 1. oktobra.

Nekatere ključne teme, o katerih bo skupščina razpravljala, so:

Tudi na svojem sedeminšestdesetem zasedanju, ki bo trajalo vse do sredine septembra 2013, bo Generalna skupščina obravnava rezultate konference Združenih narodov o trajnostnem razvoju (Rio+20), ki je potekala junija 2012 v Braziliji (več informacij lahko najdete na: http://www.uncsd2012.org/rio20/). Poleg tega se bo skupščina pripravila na dve srečanji na visoki ravni, ki bosta potekali na njenem oseminšestdesetem zasedanju v letu 2013; razprava na visoki ravni o mednarodnih migracijah in razvoju ter srečanje na visoki ravni z naslovom "Pot naprej: razvojna agenda do leta 2015 in naprej, s poudarkom na osebah s posebnimi potrebami".

Forum za multilateralna pogajanja

Generalna skupščina, ki je bila ustanovljena leta 1945 na podlagi Ustanovne listine ZN, zavzema v sistemu ZN osrednji položaj. Skupščina je ključni posvetovalni in predstavniški organ ter organ, ki ustvarja politike. Sestavlja jo 193 držav članic ZN. Predstavlja forum za multilateralne razprave o polnem spektru mednarodnih zadev, ki jih pokriva Ustanovna listina (http://www.un.org/en/documents/charter/index.shtml). Hkrati ima tudi pomembno vlogo pri procesu oblikovanja mednarodnih standardov in kodifikaciji mednarodnega prava.

Skupščina se sestaja vsako leto na rednih zasedanjih od septembra do decembra ter po potrebi.

Funkcije in pristojnosti Generalne skupščine

Skupščina ima vsa pooblastila, da državam daje priporočila o različnih mednarodnih zadevah. Pogosto je pobudnica političnih, ekonomskih, humanitarnih, socialnih in pravnih ukrepov, ki vplivajo na življenja milijonov ljudi po svetu. Milenijska deklaracija iz leta 2000 (http://www.un.org/millennium/declaration/ares552e.htm) in sklepni dokument svetovnega vrha iz leta 2005 (http://www.un.org/Docs/journal/asp/ws.asp?m=A/RES/60/1) predstavljata mejnik in obvezo držav članic, da dosežejo specifične cilje na poti do miru, varnosti in razorožitve. Oba dokumenta tudi spodbujata razvoj in odpravo revščine, varovanje človekovih pravic, krepitev vladavine prava, zaščito okolja ter spodbujata osredotočenost na posebne potrebe Afrike in krepitev Združenih narodov.

Na podlagi Ustanovne listine ZN ima Generalna skupščina naslednja pooblastila:

Kadar Varnostni svet zaradi negativnega glasu stalne članice ni zmožen delovati (v primeru obstoja grožnje miru, kršitve miru ali pojava agresije), lahko ukrepa Generalna skupščina v skladu z resolucijo »Združeni za mir«, ki je bila sprejeta novembra 1950 (resolucija 377 (V)). Skupščina lahko zadevo neposredno prouči z namenom, da državam članicam priporoči skupne ukrepe za ohranitev ali obnovitev mednarodnega miru in varnosti (glej spodaj »Izredne seje in nujne izredne seje«).

Iskanje konsenza

Vsaka od 193 držav članic Generalne skupščine ima po en glas. Sklepi Generalne skupščine o pomembnih vprašanjih se sprejemajo z dvotretjinsko večino članov. Med pomembna vprašanja sodijo priporočila glede ohranitve mednarodnega miru in varnosti, volitve nestalnih članic Varnostnega sveta in Ekonomskega in socialnega sveta ter proračunska vprašanja. Sklepi o drugih vprašanjih se sprejemajo s preprosto večino.

V zadnjih letih se teži k temu, da se odločitve sprejema s soglasjem in ne z uradnim glasovanjem, kar krepi podporo sklepom Generalne skupščine. Predsednik skupščine lahko predlaga sprejetje resolucije brez glasovanja, pri čemer se posvetuje z delegacijami in z njimi doseže dogovor.

Revitalizacija delovanja Generalne skupščine

V zadnjih letih je bila posebna pozornost namenjena izboljšanju delovanja Generalne skupščine, kar je prioriteta od oseminpetdesetega zasedanja naprej. V nadaljnjih zasedanjih skupščine so si prizadevali za poenostavitev dnevnega reda, izboljšanje postopkov in načina dela glavnih odborov, okrepitev vloge Splošnega odbora, okrepitev vloge in pooblastil predsednika Generalne skupščine ter vloge skupščine pri izboru generalnega sekretarja.

Generalna skupščina je na njenem šestdesetem zasedanju sprejela besedilo, ki je služilo kot dodatek k resoluciji 60/286 z dne 8. septembra 2006. Omenjeno besedilo vzpodbuja k bolj pogostim medsebojnim neformalnim razpravam, predvsem tistim, ki so posebnega pomena in se dotikajo trenutnih razmer v mednarodni skupnosti. Besedilo, ki ga je priporočila ad-hoc delovna skupina za revitalizacijo Generalne skupščine, tudi poziva predsednika Generalne skupščine, da sam predlaga teme za medsebojne razprave. Na šestinšestdesetem zasedanju smo bili priča ducatu neformalnih tematskih razprav o svetovni ekonomiji, preprečevanju trgovanja z ljudmi, zmanjševanju posledic naravnih nesreč, vladavini prava na nacionalni in mednarodni ravni ter mediaciji.

Generalni sekretar ZN države članice na neformalnih srečanjih redno obvešča o njegovih zadnjih aktivnostih in potovanjih, kar se je uveljavilo kot ustaljena praksa. Omenjena poročanja predstavljajo dobro priložnost za izmenjavo mnenj med generalnim sekretarjem in državami članicami. Tovrstna praksa se bo nadaljevala tudi na sedeminšestdesetem zasedanju.

Izvolitev predsednika in podpredsednikov Generalne skupščine ter predsedujočih glavnim odborom

Generalna skupščina izvoli svojega predsednika, podpredsednike in predsedujoče glavnim odborom najmanj tri mesece pred začetkom novega zasedanja, in sicer v skladu s pravilom št. 30 svojega poslovnika ter kot rezultat revitalizacije svojega delovanja. Na ta način se še bolj okrepi koordinacija in priprava dela med glavnimi odbori ter med odbori in plenarnim zasedanjem.

Splošni odbor

Splošni odbor, ki ga sestavlja predsednik, 21 podpredsednikov Generalne skupščine in predsedujoči člani šestih glavnih odborov, daje priporočila Generalni skupščini glede sprejetja dnevnega reda, razporeditve točk na dnevnem redu in organizacije dela (če želite več informacij o dnevnem redu, jih lahko najdete na: http://www.un.org/Depts/dhl/resguide/gasess.htm#gaagen).

Odbor za poverilnice

Odbor za poverilnice, ki ga na vsakem zasedanju imenuje Generalna skupščina, ji poroča o poverilnicah predstavnikov.

Splošna razprava

Splošna razprava zasedanja omogoča državam članicam, da izrazijo svoje poglede na večje mednarodne izzive. Pričela se bo v torek, 25. septembra, in bo trajala do ponedeljka, 1. oktobra. Generalni sekretar bo pred pričetkom splošne razprave predstavil svoje poročilo o delu ZN, kar je praksa vse od dvainpetdesetega zasedanja.

Tema splošne razprave sedeminšestdesetega zasedanja se glasi "Upravljanje ali rešitev mednarodnih sporov na miren način". Izbrana je bila na predlog predsedujočega sedeminšestdesetemu zasedanju, ki je nj. eksc. gospod Vuk Jeremić iz Srbije. Slednji je bil izvoljen 8. junija 2012. Praksa izbora posebne teme za zasedanje, ki je mednarodnega pomena, sega nazaj v leto 2003, ko je to novost uvedla Generalna skupščina. S tem je želela povečati svojo avtoriteto in vlogo kot telo, ki ga sestavlja 193 članic (resolucija 58/126, sprejeta decembra 2003).

Srečanja v okviru splošne razprave bodo potekala praviloma med 9. in 13. uro ter med 15. in 21. uro.

Glavni odbori

Ko se zaključi splošna razprava skupščine, se prične razprava o glavnih točkah dnevnega reda. Zaradi velikega števila vprašanj, s katerimi se ukvarja (na primer, na šestinšestdesetem zasedanju je dnevni red sestavljalo več kot 170 točk), si skupščina točke glede na vsebino porazdeli med šest glavnih odborov. Nato odbori o njih razpravljajo in kjer je mogoče, uskladijo različne pristope držav. Njihovi predlogi gredo na plenarni seji Generalne skupščine v branje, pri čemer ponavadi že gre za osnutke resolucij in sklepov skupščine.

Šest glavnih odborov se glasi: Odbor za razorožitev in mednarodno varnost (prvi odbor), ki se ukvarja z razorožitvijo in sorodnimi vprašanji mednarodne varnosti; Odbor za ekonomska in finančna vprašanja (drugi odbor), ki se ukvarja z ekonomskimi temami; Odbor za socialna, humanitarna in kulturna vprašanja (tretji odbor), ki obravnava socialne in humanitarne zadeve; Posebni odbor za politična vprašanja in dekolonizacijo (četrti odbor), ki obravnava različne politične teme, katerih drugi odbori ne obravnavajo, vključno z zadevami povezanimi z dekolonizacijo, Agencijo Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu (UNRWA) in človekovimi pravicami Palestincev; Odbor za administrativna in proračunska vprašanja (peti odbor), ki se ukvarja z administracijo in proračunom ZN; in Odbor za pravna vprašanja (šesti odbor), ki obravnava mednarodne pravne zadeve.

O številnih točkah dnevnega reda, kot je na primer palestinsko vprašanje in situacija na Bližnjem vzhodu, Generalna skupščina razpravlja in dosega sklepe na plenarnih zasedanjih.

Delovne skupine Generalne skupščine

V preteklosti je Generalna skupščina odobrila ustanavljanje delovnih skupin, ki se bolj vsebinsko osredotočijo na pomembne teme in nato skupščini podajajo svetovalna mnenja. V ta namen je skupščina ustanovila ad-hoc delovno skupino za revitalizacijo Generalne skupščine, ki bo nadaljevala svoje delo tudi med sedeminšestdesetim zasedanjem skupščine.

Regionalne skupine

Z leti so v Generalni skupščini nastale različne neformalne regionalne skupine kot sredstvo za posvetovanje in pospešitev proceduralnega dela. Skupine so: afriške države, azijske države, vzhodnoevropske države, latinsko-ameriške in karibske države ter zahodnoevropske in druge države. Položaj predsednika Generalne skupščine kroži med regionalnimi skupinami. Za sedeminšestdeseto zasedanje je bil predsednik Generalne skupščine izvoljen s tajnim glasovanjem in na priporočilo skupine vzhodnoevropskih držav.

Izredne seje in nujne izredne seje

Poleg rednih zasedanj se lahko Generalna skupščina sestane tudi na izrednih in nujnih izrednih sejah.

Do danes je Generalna skupščina sklicala 28 izrednih sej o zadevah, ki so zahtevale posebno pozornost, in sicer za palestinsko vprašanje, financiranje ZN, Namibijo, razorožitev, mednarodno ekonomsko sodelovanje, apartheid, droge, okolje, prebivalstvo, ženske, družbeni razvoj, človeške naselbine in virus HIV oziroma aids. Osemindvajseta izredna seja Generalne skupščine, ki je potekala 24. januarja 2005, je bila posvečena šestdeseti obletnici osvoboditve nacističnih koncentracijskih taborišč.

Deset nujnih izrednih sej je bilo namenjenih zadevam, pri katerih Varnostni svet preko svojih zasedanj ni bil zmožen ukrepati. To je bilo v naslednjih primerih: Madžarska (1956), Suez (1956), Bližnji vzhod (1958 in 1967), Kongo (1960), Afganistan (1980), Palestina (1980 in 1982), Namibija (1981), zasedena arabska ozemlja (1982) ter nezakonito delovanje Izraela na zasedenem vzhodnem Jeruzalemu in ostalem zasedenem palestinskem ozemlju (1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003 in 2004). Generalna skupščina se je 16. januarja 2009 odločila zadnjo, deseto nujno izredno sejo, začasno odložiti in predsednika skupščine pooblastiti, da znova odpre razpravo, če bodo države članice to želele.

Izvajanje dela Generalne skupščine

Delovanje Združenih narodov v veliki meri izhaja iz sklepov in odločitev Generalne skupščine, ki jih izvajajo:

Oseminšestdeseto zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov

Oseminšestdeseto zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov (ZN) se bo pričelo v torek, 17. septembra, ob 15. uri, na sedežu ZN v New Yorku. Po prvem tednu otvoritvenih govorov bo sledila vrsta srečanj na visoki ravni. V ponedeljek, 23. septembra, bo Generalna skupščina sklicala srečanje na visoki ravni na temo oseb s posebnimi potrebami z naslovom "Pot naprej: osebe s posebnimi potrebami ter razvojna agenda do 2015 in naprej". Srečanje se bo osredotočilo na razvojne cilje tisočletja in druge mednarodno sprejete cilje (za več informacij obiščite http://www.un.org/disabilities/default.asp?id=1590).

Splošna letna razprava, ki jo tradicionalno odlikujejo izjave predsednikov držav in vlad ter ministrov, se bo pričela v torek, 24. septembra, zaključila pa prav tako na torek, in sicer 1. oktobra. Sočasno s splošno razpravo bo potekala ustanovna seja Političnega foruma na visoki ravni za trajnostni razvoj, ki bo v torek, 24. septembra, v popoldanskem času. Forum je ustanovila Generalna skupščina kot odgovor na izid Konference ZN o trajnostnem razvoju (Rio+20) (za več informacij obiščite http://sustainabledevelopment.un.org/index.php?menu=1556).

Naslednji dan v sredo, 25. septembra, bo predsednik Generalne skupščine sklical posebno srečanje, kjer se bo opredelilo nadaljnja prizadevanja za doseganje razvojnih ciljev tisočletja po letu 2015. V četrtek, 26. septembra, bo Generalna skupščina sklicala še eno srečanje na visoki ravni, kjer bo tema doseganje cilja jedrske razorožitve. Po koncu splošne razprave bo Generalna skupščina sklicala razpravo na visoki ravni o mednarodnih migracijah in razvoju, ki bo potekala v četrtek, 3. oktobra, in petek, 4. oktobra. Cilj razprave je opredeliti ukrepe za krepitev pozitivnih učinkov mednarodnih migracij na migrante in države ter hkrati zmanjšati negativne posledice migracij (za več informacij obiščite http://www.un.org/esa/population/meetings/HLD2013/mainhld2013.html). Kmalu zatem bo Generalna skupščina izvedla njeno šesto razpravo na visoki ravni o financiranju razvoja, ki bo potekala v ponedeljek, 7. oktobra, in v torek, 8. oktobra (za več informacij obiščite http://www.un.org/esa/ffd/index.htm).

Forum za multilateralna pogajanja

Generalna skupščina, ki je bila ustanovljena leta 1945 na podlagi Ustanovne listine ZN, zavzema v sistemu ZN osrednji položaj. Skupščina je ključni posvetovalni in predstavniški organ ter organ, ki ustvarja politike. Sestavlja jo 193 držav članic ZN. Predstavlja forum za multilateralne razprave o polnem spektru mednarodnih zadev, ki jih pokriva Ustanovna listina (http://www.un.org/en/documents/charter/index.shtml). Hkrati ima tudi pomembno vlogo pri procesu oblikovanja mednarodnih standardov in kodifikaciji mednarodnega prava.

Skupščina se sestaja vsako leto na rednih zasedanjih od septembra do decembra ter po potrebi.

Funkcije in pristojnosti Generalne skupščine

Skupščina ima vsa pooblastila, da državam daje priporočila o različnih mednarodnih zadevah. Pogosto je pobudnica političnih, ekonomskih, humanitarnih, socialnih in pravnih ukrepov, ki vplivajo na življenja milijonov ljudi po svetu. Milenijska deklaracija iz leta 2000 (http://www.un.org/millennium/declaration/ares552e.htm) in sklepni dokument svetovnega vrha iz leta 2005 (http://www.un.org/Docs/journal/asp/ws.asp?m=A/RES/60/1) predstavljata mejnik in obvezo držav članic, da dosežejo specifične cilje na poti do miru, varnosti in razorožitve. Oba dokumenta tudi spodbujata razvoj in odpravo revščine, varovanje človekovih pravic, krepitev vladavine prava, zaščito okolja ter spodbujata osredotočenost na posebne potrebe Afrike in krepitev Združenih narodov.

Na podlagi Ustanovne listine ZN ima Generalna skupščina naslednja pooblastila:

Kadar Varnostni svet zaradi negativnega glasu stalne članice ni zmožen delovati (v primeru obstoja grožnje miru, kršitve miru ali pojava agresije), lahko ukrepa Generalna skupščina v skladu z resolucijo »Združeni za mir«, ki je bila sprejeta novembra 1950 (resolucija 377 (V)). Skupščina lahko zadevo neposredno prouči z namenom, da državam članicam priporoči skupne ukrepe za ohranitev ali obnovitev mednarodnega miru in varnosti (glej spodaj »Izredne seje in nujne izredne seje«).

Iskanje konsenza

Vsaka od 193 držav članic Generalne skupščine ima po en glas. Sklepi Generalne skupščine o pomembnih vprašanjih se sprejemajo z dvotretjinsko večino članov. Med pomembna vprašanja sodijo priporočila glede ohranitve mednarodnega miru in varnosti, volitve nestalnih članic Varnostnega sveta in Ekonomskega in socialnega sveta ter proračunska vprašanja. Sklepi o drugih vprašanjih se sprejemajo s preprosto večino.

V zadnjih letih se teži k temu, da se odločitve sprejema s soglasjem in ne z uradnim glasovanjem, kar krepi podporo sklepom Generalne skupščine. Predsednik skupščine lahko predlaga sprejetje resolucije brez glasovanja, pri čemer se posvetuje z delegacijami in z njimi doseže dogovor.

Revitalizacija delovanja Generalne skupščine

V zadnjih letih je bila posebna pozornost namenjena izboljšanju delovanja Generalne skupščine, kar je prioriteta od oseminpetdesetega zasedanja naprej. V nadaljnjih zasedanjih skupščine so si prizadevali za poenostavitev dnevnega reda, izboljšanje postopkov in načina dela glavnih odborov, okrepitev vloge Splošnega odbora, okrepitev vloge in pooblastil predsednika Generalne skupščine ter vloge skupščine pri izboru generalnega sekretarja.

Generalna skupščina je na njenem šestdesetem zasedanju sprejela besedilo, ki je služilo kot dodatek k resoluciji 60/286 z dne 8. septembra 2006. Omenjeno besedilo vzpodbuja k bolj pogostim medsebojnim neformalnim razpravam, predvsem tistim, ki so posebnega pomena in se dotikajo trenutnih razmer v mednarodni skupnosti. Besedilo, ki ga je priporočila ad-hoc delovna skupina za revitalizacijo Generalne skupščine, tudi poziva predsednika Generalne skupščine, da sam predlaga teme za medsebojne razprave.

Na sedeminšestdesetem zasedanju smo bili priča številnim neformalnim tematskim razpravam o vlogi mednarodnega kazenskega pravosodja pri spravi, globalnemu gospodarskemu upravljanju, mirnemu reševanju konfliktov v Afriki, trajnostnem razvoju in podnebnih spremembah, kulturi in razvoju, podjetništvu za razvoj, in o neenakosti. Generalni sekretar ZN države članice na neformalnih srečanjih redno obvešča o njegovih zadnjih aktivnostih in potovanjih, kar se je uveljavilo kot ustaljena praksa. Omenjena poročanja predstavljajo dobro priložnost za izmenjavo mnenj med generalnim sekretarjem in državami članicami. Tovrstna praksa se bo nadaljevala tudi na oseminšestdesetem zasedanju.

Izvolitev predsednika in podpredsednikov Generalne skupščine ter predsedujočih glavnim odborom

Generalna skupščina izvoli svojega predsednika, podpredsednike in predsedujoče glavnim odborom najmanj tri mesece pred začetkom novega zasedanja, in sicer v skladu s pravilom št. 30 svojega poslovnika ter kot rezultat revitalizacije svojega delovanja. Na ta način se še bolj okrepi koordinacija in priprava dela med glavnimi odbori ter med odbori in plenarnim zasedanjem.

Splošni odbor

Splošni odbor, ki ga sestavlja predsednik, 21 podpredsednikov Generalne skupščine in predsedujoči člani šestih glavnih odborov, daje priporočila Generalni skupščini glede sprejetja dnevnega reda, razporeditve točk na dnevnem redu in organizacije dela (če želite več informacij o dnevnem redu, jih lahko najdete na: http://www.un.org/Depts/dhl/resguide/gasess.htm#gaagen).

Odbor za poverilnice

Odbor za poverilnice, ki ga na vsakem zasedanju imenuje Generalna skupščina, ji poroča o poverilnicah predstavnikov.

Splošna razprava

Splošna razprava zasedanja omogoča državam članicam, da izrazijo svoje poglede na večje mednarodne izzive. Pričela se bo v torek, 24. septembra, in bo trajala do torka, 1. oktobra. Generalni sekretar bo pred pričetkom splošne razprave predstavil svoje poročilo o delu ZN, kar je praksa vse od dvainpetdesetega zasedanja.

Tema splošne razprave oseminšestdesetega zasedanja se glasi "Razvojna agenda po letu 2015: priprava temeljev". Izbrana je bila na predlog predsedujočega oseminšestdesetemu zasedanju, ki je nj. eksc. gospod John W. Ashe iz Antigve in Barbude. Slednji je bil izvoljen 14. junija 2013. Praksa izbora posebne teme za zasedanje, ki je mednarodnega pomena, sega nazaj v leto 2003, ko je to novost uvedla Generalna skupščina. S tem je želela povečati svojo avtoriteto in vlogo kot telo, ki ga sestavlja 193 članic (resolucija 58/126, sprejeta decembra 2003). Srečanja v okviru splošne razprave bodo potekala praviloma med 9. in 13. uro ter med 15. in 21. uro.

Glavni odbori

Ko se zaključi splošna razprava skupščine, se prične razprava o glavnih točkah dnevnega reda. Zaradi velikega števila vprašanj, s katerimi se ukvarja (na primer, na sedeminšestdesetem zasedanju je dnevni red sestavljalo 171 točk), si skupščina točke glede na vsebino porazdeli med šest glavnih odborov. Nato odbori o njih razpravljajo in kjer je mogoče, uskladijo različne pristope držav. Njihovi predlogi gredo na plenarni seji Generalne skupščine v branje, pri čemer ponavadi že gre za osnutke resolucij in sklepov skupščine.

Šest glavnih odborov se glasi: Odbor za razorožitev in mednarodno varnost (prvi odbor), ki se ukvarja z razorožitvijo in sorodnimi vprašanji mednarodne varnosti; Odbor za ekonomska in finančna vprašanja (drugi odbor), ki se ukvarja z ekonomskimi temami; Odbor za socialna, humanitarna in kulturna vprašanja (tretji odbor), ki obravnava socialne in humanitarne zadeve; Posebni odbor za politična vprašanja in dekolonizacijo (četrti odbor), ki obravnava različne politične teme, katerih drugi odbori ne obravnavajo, vključno z zadevami povezanimi z dekolonizacijo, Agencijo Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu (UNRWA) in človekovimi pravicami Palestincev; Odbor za administrativna in proračunska vprašanja (peti odbor), ki se ukvarja z administracijo in proračunom ZN; in Odbor za pravna vprašanja (šesti odbor), ki obravnava mednarodne pravne zadeve.

O številnih točkah dnevnega reda, kot je na primer palestinsko vprašanje in situacija na Bližnjem vzhodu, Generalna skupščina razpravlja in dosega sklepe na plenarnih zasedanjih.

Delovne skupine Generalne skupščine

V preteklosti je Generalna skupščina odobrila ustanavljanje delovnih skupin, ki se bolj vsebinsko osredotočijo na pomembne teme in nato skupščini podajajo svetovalna mnenja. V ta namen je skupščina ustanovila ad-hoc delovno skupino za revitalizacijo Generalne skupščine, ki bo nadaljevala svoje delo tudi med sedeminšestdesetim zasedanjem skupščine.

Regionalne skupine

Z leti so v Generalni skupščini nastale različne neformalne regionalne skupine kot sredstvo za posvetovanje in pospešitev proceduralnega dela. Skupine so: afriške države, azijske države, vzhodnoevropske države, latinsko-ameriške in karibske države ter zahodnoevropske in druge države. Položaj predsednika Generalne skupščine kroži med regionalnimi skupinami. Za oseminšestdeseto zasedanje je bil predsednik Generalne skupščine izvoljen iz skupine držav Latinske Amerike in Karibov.

Izredne seje in nujne izredne seje

Poleg rednih zasedanj se lahko Generalna skupščina sestane tudi na izrednih in nujnih izrednih sejah.

Do danes je Generalna skupščina sklicala 28 izrednih sej o zadevah, ki so zahtevale posebno pozornost, in sicer za palestinsko vprašanje, financiranje ZN, Namibijo, razorožitev, mednarodno ekonomsko sodelovanje, apartheid, droge, okolje, prebivalstvo, ženske, družbeni razvoj, človeške naselbine in virus HIV oziroma aids. Osemindvajseta izredna seja Generalne skupščine, ki je potekala 24. januarja 2005, je bila posvečena šestdeseti obletnici osvoboditve nacističnih koncentracijskih taborišč.

Deset nujnih izrednih sej je bilo namenjenih zadevam, pri katerih Varnostni svet preko svojih zasedanj ni bil zmožen ukrepati. To je bilo v naslednjih primerih: Madžarska (1956), Suez (1956), Bližnji vzhod (1958 in 1967), Kongo (1960), Afganistan (1980), Palestina (1980 in 1982), Namibija (1981), zasedena arabska ozemlja (1982) ter nezakonito delovanje Izraela na zasedenem vzhodnem Jeruzalemu in ostalem zasedenem palestinskem ozemlju (1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003 in 2004). Generalna skupščina se je 16. januarja 2009 odločila zadnjo, deseto nujno izredno sejo, začasno odložiti in predsednika skupščine pooblastiti, da znova odpre razpravo, če bodo države članice to želele.

Izvajanje dela Generalne skupščine

Delovanje Združenih narodov v veliki meri izhaja iz sklepov in odločitev Generalne skupščine, ki jih izvajajo: