Združeni narodi na Dunaju na trideset načinov izboljšujejo svet

Dunajski mednarodni center (VIC) je dom za naslednje člane družine Združenih narodov: Pripravljalna komisija Organizacije za pripravo celovite Pogodbe o prepovedi jedrskih poskusov (CTBTO), Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA), Mednarodna komisija za zaščito reke Donave (ICPDR), Mednarodni nadzorni svet za droge (INCB), Komisija Združenih narodov za mednarodno trgovinsko pravo (UNCITRAL), Program Združenih narodov za okolje (UNEP) na Dunaju, Urad/začasni sekretariat Karpatske konvencije, Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR) – urad v Avstriji, Organizacija Združenih narodov za industrijski razvoj (UNIDO), Informacijska služba Združenih narodov (UNIS) na Dunaju, Urad Združenih narodov na Dunaju (UNOV), Urad Združenih narodov za vesoljske zadeve (UNOOSA), Urad Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC), Poštna uprava Združenih narodov (UNPA), Register Združenih narodov o škodi povzročeni zaradi gradnje zidu v okupiranih palestinskih ozemljih (UNRoD) in Znanstveni komite Združenih narodov za posledice jedrskega sevanja (UNSCEAR).

Dunajski mednarodni center v letu 2009 praznuje svojo 30. obletnico. V zadnjih tridesetih letih so si Združeni narodi na Dunaju prizadevali za …

... odpravljanje revščine

1. Komisija Združenih narodov za mednarodno trgovinsko pravo (UNCITRAL) pomaga ustvariti moderen in odprt globalni trgovinski in finančni sistem, ki temelji na pravilih, je transparenten, nediskriminatoren in prijazen do posla. S tem ko UNCITRAL razvija standarde trgovinskega prava za reševanje sporov, transport, trgovanje, nezmožnost plačila, varne transakcije in elektronsko poslovanje, prispeva k oblikovanju prava, ki je potrebno za učinkovito upravljanje čezmejnega trgovanja in podpira dobro vladanje, trajnostni razvoj ter zmanjšuje revščino.

2. Organizacija Združenih narodov za industrijski razvoj (UNIDO) spodbuja podjetništvo v podeželskih okoljih. Kot primer lahko damo Maroko, kjer UNIDO podpira okoli 200 majhnih podjetij, ki proizvajajo kmetijske pridelke, hkrati pa izobražuje mlade podjetnike na področju kmetijsko predelovalnih tehnologij, menedžmenta in marketinga. Tako skozi spodbujanje kmetijskega gospodarstva povečuje zaposlovanje.

3. V pretežno kmetijskem Mozambiku in Zambiji je UNIDO financiral dva poslovno-upravna centra, ki jih oskrbuje solarna energija. Oba centra sta bila postavljena na podeželju, kjer takrat ni bilo dostopa do elektrike in modernih načinov komunikacije, zato bosta izboljšala življenjski standard ljudi na tem območju. Zagotavljala bosta komunikacijske in poslovne storitve, kar vključuje javne telefonske linije in mobilno telefonijo, dostop do interneta, informacije o delovanju trga, nove načine prodaje in kupovanja dobrin ter izobraževanje.

4. UNIDO pomaga industriji pridobiti na konkurenčnosti. Organizacija tako pomaga etiopski industriji usnja, ki se spopada z upadanjem prodaje te surovine. Včasih so bili prihodki od prodaje usnja drugi glavni vir prihodkov od izvoza Etiopije, in sicer takoj za kavo. Cilj je ponovno osvajanje svetovnih trgov preko povečevanja produktivnosti in kvalitete končnih usnjenih izdelkov ter vključevanja v globalne trgovinske mreže. Po treh letih je strategija dosegla povečanje izvoza usnja, vključno s prodajo obutve v Evropsko unijo in vstop v ameriški trg.

5. Strokovnjaki iz Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) so skupaj s svojimi kolegi iz Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) pomagali državam pri premagovanju lakote in pri povečanju proizvodnje hrane preko uporabe jedrske tehnologije in sorodne biotehnologije. Znanstveniki nudijo nasvete na področju nadzora nad škodljivimi žuželkami, gojenja rastlin, zdravja živine ter varovanja tal in voda.

6. Podatki iz maja 2009 povedo, da obstaja na svetu 436 obratov za pridobivanje jedrske energije, in sicer v 30-ih državah. Skupaj ti obrati proizvedejo približno 15 odstotkov svetovne elektrike. IAEA spodbuja učinkovito in varno rabo jedrske energije, medtem ko državam pomaga vpeljati varne politike glede rokovanja z jedrskimi odpadki. S ciljem okrepiti varno rabo jedrskih tehnologij, IAEA podpira države pri oblikovanju in izpolnjevanju mednarodnih standardov ter zavezujočih mednarodnih konvencij, jih spodbuja pri izvajanju skupnih mednarodnih revizij za ocenjevanje nacionalnih jedrskih programov in pri stalni vključenosti v mednarodni sistem za obveščanje ob jedrskih nesrečah.

7. Več kot 80 odstotkov svetovne trgovine se prevaža z ladjami. UNCITRAL je oblikoval novo mednarodno konvencijo za 21. stoletje, ki posodablja in utrjuje pomorsko transportno pravo. Slednje zagotavlja kontejnerski transport od vrat do vrat, vključno z mednarodnim pomorskim delom prometne verige. Od tovrstne skupne pravne podlage se obeta povečanje učinkovitosti in trgovinske varnosti, s čimer bi se zmanjšali transportni stroški, kar bi koristilo tako podjetjem kot potrošnikom.

8. V časih ekonomske krize so primeri plačilne nesposobnosti, ki vključujejo premoženje ali upnike v več kot eni državi, bolj pogosto v novicah. UNCITRAL za bolj učinkovito reševanje čezmejnih primerov plačilne nesposobnosti spodbuja čezmejno sodelovanje med sodišči in pravnimi strokovnjaki, kar bo pripeljalo do večje postopkovne in stroškovne učinkovitosti ter povečalo povračilo zaposlenim, upnikom in investitorjem.

... bolj varen svet

9. Od trenutka, ko bo v veljavi Pogodba o popolni prepovedi jedrskih poskusov (CTBT), bodo vsi takšni poskusi prepovedani. Takrat bo skoraj nemogoče razvijati jedrsko orožje ali izboljšati obstoječi arzenal, pri čemer je potrebno poudariti, da je sporazum že pred svojo uradno veljavnostjo vzpostavil močno normo proti izvajanju jedrskih poskusov. Pred odprtjem pogodbe v podpis se je izvedlo 2.048 jedrskih poskusov, po njem pa samo 5, pri čemer so še ti sprožili vsesplošno obsodbo.

10. Pripravljalna komisija Organizacije za pripravo celovite Pogodbe o prepovedi jedrskih poskusov (CTBTO) oblikuje globalno nadzorovalno omrežje, preko katerega v prihodnosti noben jedrski poskus ne bo ostal neopažen. Ko bo sistem dokončan, ga bo sestavljalo blizu 340 postaj v 89-ih državah. Postaje, opremljene s seizmičnimi, hidroakustičnimi in zvočnimi detektorji, bodo zaznale vsako premikanje podzemnih mas, ali premikanje v oceanih ali pa v atmosferi. Radionuklidne postaje bodo služile zaznavanju kakršnekoli stopnje radioaktivnega sevanja v ozračju. Omrežje je trenutno skoraj v 75-ih odstotkih končano in že sedaj predstavlja pomembno svarilo potencialnim kršiteljem.

11. IAEA pomaga preprečevati širjenje jedrskega orožja tako, da nadzoruje države, ki uporabljajo jedrsko energijo in da na skrivaj ne morejo razvijati jedrskega orožja. Več kot 150 držav ima z IAEA sklenjene jamstvene sporazume, preko katerih lahko inšpektorji te agencije preverjajo resničnost civilne rabe skoraj 1.000 jedrskih objektov po vsem svetu.

12. Več kot 420 milijonov pomorskih kontejnerjev se prevaža vsako leto po svetu in to dejansko brez nadzora. Organizirane kriminalne združbe in teroristi lahko izrabijo te kontejnerje za svoje namene. Urad Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC) in Svetovna carinska organizacija sta zato oblikovala program za nadzor kontejnerjev, ki vladam pomaga nadzorovati premikanje pomorskega tovora. Program trenutno deluje v štirih pristaniščih, in sicer v Ekvadorju, Senegalu, Gani in Pakistanu, vendar se širi po svetu. Z njegovo pomočjo se izvaja pomoč ekipam nadzora v pristaniščih in oblikuje celovite ter moderne sisteme nadzora, ki omogočajo inšpekcije tveganih kontejnerjev.

13. Zahodna Afrika je postala ključna tranzitna točka za tihotapljenje na stotine milijonov dolarjev vrednega kokaina iz Latinske Amerike v rastoči evropski trg. Kriminalne združbe ostajajo nekaznovane, naraščajoče trgovanje z drogami pa povečuje stopnjo korupcije in ogroža varnost v regiji. UNODC je bil prvi, ki je oznanjal pričujočo krizo in se začel spopadati z njo s številnimi iniciativami. Opozarjali so na pomanjkanje informacij o kriminalnih dejanjih povezanih z drogami in pozivali po reformi varnostnega sektorja, pravnih sredstev in komunikacije med letališči.

14. Služba za informacijsko tehnologijo (ITS) od UNODC ponuja IT rešitve za vladne obveščevalne službe, sodne organe, organe pregona in urade za droge. ITS razvija, širi in nudi podporo za svoje IT rešitve, ki se trenutno uporabljajo v 40-ih državah. Nacionalni sistem nadzora nad drogami (NDS) in internetni program PEN samodejno zaznavata dovoljenja za proizvodnjo in uvoz/izvoz nadzorovanih snovi in zdravstvenih proizvodov. Družino programskih rešitev, ki se jih označuje kot 'go', vključuje goAML sistem, ki so ga oblikovali za odkrivanje pranja denarja, goCASE, ki predstavlja sistem upravljanja za obveščevalne službe, sodne organe in organe pregona, in goIDM model, ki postavlja standarde za vladne službe pri vpeljevanju IT infrastrukture, vključno z uporabo strežnikov, osebnih računalnikov, lokalnih mrež in povezav z internetom.

15. Satelitska in druga tehnologija v vesolju lahko zagotavlja življenjsko pomembne informacije za preprečevanje naravnih in človeških nesreč ter služi kot pomoč pri reševalnih akcijah v primeru le-teh. Od leta 2003 je možen dostop do informacij iz vesolja. Do sedaj so takšne informacije pomagale številnim žrtvam, saj se je od takrat zgodilo že več kot 80 večjih katastrof, vključno s tsunamijem v Indijskem oceanu leta 2004, potresom v Kašmirju leta 2005, ciklonom v Mjanmarju leta 2008 in sečuanskim potresom istega leta. Sistem informiranja upravlja Urad Združenih narodov za vesoljske zadeve (UNOOSA), ki si prizadeva, da bi vse države bile sposobne dostopati do informacij iz vesolja in jih uporabljati kot podporo pri upravljanju z naravnimi nesrečami ter pri organiziranju nujne pomoči. Sistem tudi služi kot tehnična podpora za hitrejši prenos informacij v nujnih razmerah.

16. UNOOSA po vsem svetu organizira usposabljanja strokovnjakov za uporabo mednarodnega 'COSPAS-SARSAT' satelitskega sistema za iskanje in reševanje, ki je v pomoč pri iskalnih in reševalnih operacijah na morju, kopnem in v zraku. Sistem sestavljajo signalizacijski oddajniki, ki pošiljajo klice v sili in informacije o lokaciji ponesrečencev preko satelita do reševalnih ekip. Sistem je dostopen vsaki državi in brezplačen za končne uporabnike. Do sedaj je sistem že rešil več kot 25.000 ljudi v okoli 6.800 reševalnih akcijah. Omenjeni sistem so tudi nadgradili za namene preprečevanja piratstva in terorističnih napadov.

... bolj zdrav svet

17. Mednarodna prizadevanja za obvladovanje svetovnega problema drog niso obrodila sadov, saj se je v zadnjih 25-ih letih raba drog nenehno povečevala in dosegla pandemijo. UNODC si prizadeva zmanjšati ponudbo in povpraševanje po prepovedanih drogah v skladu s tremi mednarodnimi sporazumi za nadzor nad drogami in preko sodelovanja z državami na področju izboljševanja javnega zdravja in varnosti. Slednje poskušajo doseči preko preprečevanja zlorabe drog, nadzora nad njimi in zdravljenja odvisnosti. Mednarodni nadzorni svet za droge (INCB) sodeluje z vladami pri zagotavljanju dostopa do ustreznih količin drog v zdravstvene namene in s tem preprečuje njihovo preusmeritev na prepovedane trge.

18. Publikacije UNODC o prepovedanem gojenju opija in koke se pojmuje kot 'zlati standard' raziskovanja na tem področju in tako prispevajo k oblikovanju na znanju temelječih politik. Vlade, mediji in celo obveščevalne agencije se zanašajo na raziskave in analize UNODC. Podatki, ki se pridobivajo s satelitsko tehnologijo ali z raziskovalci na terenu, služijo vladam pri načrtovanju strategij za preprečevanje gojenja prepovedanih drog. Za nadzor nad gojenjem UNODC sodeluje z glavnimi proizvajalkami drog, in sicer s Kolumbijo, Perujem in Bolivijo glede koke, Afganistanom, Mjanmarjem in Ljudsko demokratično republiko Laos glede opija, ter Marokom glede marihuane.

19. Znanstveni komite Združenih narodov za posledice jedrskega sevanja (UNSCEAR) sistematično vrednoti svetovne in regionalne ravni ter trende izpostavljenosti sevanju, hkrati pa zagotavlja znanstveno osnovo za mednarodne varnostne standarde pred sevanji. UNSCEAR je pred kratkim ponovno ovrednotil izpostavljenost sevanju zaradi naravnih virov, zdravstvenih postopkov, nesreč (kot je bila tista v Černobilu leta 1986) in zaradi proizvodnje orožja ter njenega preizkušanja. Do odprtja Pogodbe o popolni prepovedi jedrskih poskusov (CTBT) v podpis leta 1996 so izvedli več kot 2.000 preizkusov jedrskega orožja, kar je povzročilo radioaktivno onesnaževanje, ki še sedaj ogroža tako človeka kot naravo. Kot primer lahko navedemo povečane vrednosti radioaktivnega stroncija 90, ki so ga našli v zobeh dojenčkov po vsem svetu. CTBT bo prepovedala vse jedrske eksplozije na Zemlji od trenutka, ko bo stopila v veljavo, in tako v veliki meri prispevala k človekovemu zdravju in čistemu okolju.

20. Na svetu obstaja okrog 1.400 infekcijskih obolenj, med katerimi so določene oblike eden izmed največjih razlogov smrti v državah v razvoju. Polovica svetovne populacije živi na prizadetih območjih. Samo za malarijo na leto zboli do 300 milijonov ljudi, najmanj milijon pa jih umre. UNOOSA pomaga državam pri rabi aplikacij iz vesolja za namene preprečevanja širjenja obolenj. Satelitski senzorji, globalni navigacijski sistemi in geografski informacijski sistemi olajšajo uporabo ekoloških, okoljskih in drugih podatkov pri napovedovanju širjenja obolenj kot so malarija in tropska mrzlica denga.

21. IAEA ima dolgo zgodovino boja proti raku. Podpira diagnostiko in zdravljenje, ki vključuje terapije obsevanja in nuklearno medicino ter državam v razvoju omogoča dostop do tovrstnih praks. Program tehničnega sodelovanja, ki ga nudi IAEA, je v zadnjih 30-ih letih omogočil projekte s področja radiološke terapije in nuklearne medicine v skupni vrednosti preko 200 milijonov ameriških dolarjev.

... varovanje okolja

22. Globalno nadzorovalno omrežje CTBTO, ki zaznava jedrske eksplozije, pomaga tudi centrom za opozarjanje pred tsunamiji pri njihovem hitrejšem obveščanju. CTBTO omrežje neposredno posreduje seizmične in hidroakustične podatke tem centrom na območju Indijskega in Pacifiškega oceana (vključno z Avstralijo, Indonezijo, Japonsko, Malezijo in Združenimi državami). Ti centri tako pridobijo aktualne podatke do dve in pol minute prej kot z lastnim sistemom zaznavanja, kar jim omogoča, da lahko prebivalstvo obvestijo ob nevarnosti še hitreje. Zbrani podatki preko omrežja CTBTO so najboljši, kar se tiče pravočasnosti, uporabnosti in kvalitete. Preko tega omrežja je možno tudi napovedati izbruhe ognjenikov in potrese, zaznati izpuste radioaktivnih snovi in povečati naše znanje o podnebnih spremembah.

23. UNIDO pomaga industrijam pri uvajanju čistih tehnologij. Kot primer lahko navedemo Venezuelo, ki v ozračje spušča kloro-floro ogljikovodike (CFC pline). Ti plini se večinoma uporabljajo v hladilnikih in klimatskih napravah ter so znani po tem, da uničujejo ozonski plašč. UNIDO se povezuje z venezuelskimi institucijami, da usposabljajo svoje tehnične strokovnjake za okolju prijazne tehnologije in jih opremijo s potrebno opremo. Usposobili so blizu 3.000 tehničnih strokovnjakov in razvili ter vpeljali kodeks njihovega delovanja. Sedaj obstoječe CFC pline skladiščijo, obdelajo in reciklirajo.

24. Jedrske tehnologije omogočajo identificirati in blažiti okoljske probleme, ki jih povzroča onesnaževanje. IAEA pomaga varovati svetovne oceane preko vodenja edinega laboratorija Združenih narodov za morsko okolje. Slednji preučuje morsko okolje in koordinira tehnične vidike mednarodnega varovanja oceanov, izvaja usposabljanja in podporne programe.

25. Človek je v vesolje poslal že preko 14.100 objektov, ki sedaj obkrožajo Zemljo. Od tega je skoraj 3.300 satelitov, vesoljskih postaj s posadko ali njihovih sestavnih delov, pri čemer je manj kot tretjina vseh operativnih. UNOOSA upravlja z edinim mednarodnim registrom, ki predstavlja uradne podatke s strani vlad o izstreljenih objektih v zemeljsko orbito ali izven nje. Z registracijo takšnega objekta država ali organizacija prevzame odgovornost za njegovo upravljanje in morebitno škodo, ki bi jo takšen objekt lahko povzročil. Register s tem olajša implementacijo drugih mednarodnih pogodb in pravnih načel, ki urejajo raziskovanje in rabo vesolja v miroljubne namene.

26. Gorski predeli so eni izmed najbolj okoljsko občutljivih območij, če pomislimo na erozijo tal, poplave, plazove, sušo, gozdne požare in pomanjkanje vodnih virov. Podnebne spremembe lahko v gorskih predelih zmanjšajo trdnost kamnitih blokov (permafrosta), kar poveča verjetnost udorov. Tehnologija v vesolju lahko zagotavlja potrebne informacije za varovanje gorskih ekosistemov preko satelitskih senzorjev, satelitske komunikacije in globalnih navigacijskih sistemov. UNOOSA pomaga državam rabo teh tehnologij v namene trajnostnega razvoja gorskih predelov. Od leta 2004 naprej se UNOOSA ukvarja z gorskimi območji, kot primer pa lahko damo pogorja Hindukuša, Himalaje in Andov.

27. Območje gorovja Karpatov se razteza od Češke, Slovaške, Poljske, Madžarske, Ukrajine, Romunije in vse do Srbije. V Karpatski konvenciji oziroma Konvenciji o varstvu Karpatov se omenjene države strinjajo, da bodo ob pomoči Programa Združenih narodov za okolje (UNEP) na Dunaju sodelovale pri varovanju tega gorskega ekosistema s spodbujanjem trajnostnega regionalnega razvoja. Skozi mednarodno sodelovanje, javno-zasebno partnerstvo in izmenjavo izkušenj na regionalni in svetovni ravni se sedaj bolje upravlja z varovanjem gorskih območij, spodbuja se trajnostni turizem v gorah, storitve ohranjanja gorskih ekosistemov pridobivajo na pomenu in bolj uspešno se trži proizvode v gorah.

28. Donavski bazen zajema 19 držav Evrope in je tako najbolj mednaroden rečni bazen na svetu. Mednarodna komisija za zaščito reke Donave (ICPDR) je platforma držav donavskega bazena, ki so se odločile sodelovati pri zaščiti reke in reševanju njihovega skupnega problema poplavljanja reke. Uničujoče poplave iz 1990-ih so spremenile način razmišljanja, torej iz želje po obvladovanju narave so prišli do prilagajanja na poplave. Države donavskega bazen so se odločile sodelovati pri blaženju posledic poplav skozi Mednarodni akcijski program trajnostne zaščite pred poplavami.

... bolj pravičen svet

29. Zaradi izkoriščanja trgovanja z ljudmi trpi na milijone ljudi, pojav pa pogosto označimo kot suženjstvo 21. stoletja. Kriminalci svoje žrtve pogosto pridobijo s silo, ugrabitvijo ali prevaro, nato pa jih izkoriščajo na različne načine, kar vključuje prostitucijo, prisilno delo in odstranjevanje organov. Nobena država ni pred tem varna. Preko Protokola Združenih narodov o preprečevanju, zatiranju in kaznovanju trgovine z ljudmi so se države zavezale s skupnimi močmi preprečevati to kriminalno dejanje, zaščititi žrtve in preganjati povzročitelje. UNODC vodi Globalno iniciativo boja proti trgovanju z ljudmi, s katero ozavešča javnost o tem kriminalnem dejanju, širi o njem razpoložljive informacije in pomaga posameznim državam, da se z njim lažje spopadajo. V letu 2009 je UNODC objavil prvo globalno poročilo, ki ocenjuje razsežnosti trgovanja z ljudmi.

30. V zadnjem desetletju so skorumpirani voditelji ukradli milijarde dolarjev državam, ki so jih vodili. UNODC v sodelovanju s Svetovno banko pomaga revnim državam, da si opomorejo zaradi tovrstnih kraj in pridobljeni denar namenijo v razvojne namene. V ta namen je bila ustanovljena Iniciativa za okrevanje zaradi ukradenega premoženja (StAR), ki spodbuja sodelovanje med razvitimi državami in državami v razvoju ter med javnimi in zasebnimi sektorji. Osnovni namen iniciative je vrnitev ukradenega premoženja. Cilj iniciative je zmanjšati ranljivost držav nasproti tovrstni kriminaliteti, ukinitev davčnih oaz za umazani denar in pomagati državam, da dobijo nazaj svoj denar.