Združeni narodi na šestdeset načinov izboljšujejo svet

Združeni narodi so bili ustanovljeni po pogubni vojni z namenom, da bi pripomogli k utrditvi mednarodnih odnosov, ustvarili bolj varne razmere in tako bolj trdno osnovo za mir.

Sredi grožnje po jedrski vojni in na prvi pogled nenehnih regionalnih konfliktih, so postale operacije za ohranjanje miru glavna naloga Združenih narodov. Delovanje modrih čelad je tako postalo med najbolj opaznimi nalogami organizacije.

Združeni narodi pa so veliko več kot le operacije za ohranjanje miru in forum za reševanje sporov. Slednji skupaj s svojo družino agencij pogosto neopazno delujejo na številnih področjih in s ciljem, da izboljšujejo življenja ljudi po vsem svetu.

Organizacija skrbi za otroke in razvoj, varovanje okolja, človekove pravice, zdravstvene in medicinske raziskave, si prizadeva za odpravljanje revščine in gospodarski razvoj, razvoj kmetijstva in ribištva, krepi izobraževanje in položaj žensk, nudi pomoč v nujnih primerih in ob naravnih katastrofah, ukvarja se z letalskim in pomorskim prometom, vzpodbuja miroljubno rabo jedrske energije, delavske pravice in še bi lahko naštevali.

Pričujoči tekst je zbirka kratkih opisov dosežkov Organizacije združenih narodov in njenih teles od leta 1945 naprej, ko je bila organizacija ustanovljena.

Točke 1 do 10

1 Ohranjanje miru in varnosti

Združeni narodi so v zadnjih šestdesetih letih poslali na svetovna krizna žarišča 63 mirovnih in opazovalnih misij, s katerimi jim je uspelo vzpostaviti mir in tako velikemu številu držav omogočili okrevanje po konfliktu. Po svetu je trenutno 17 operacij za ohranjanje miru, katere izvaja 88.500 hrabrih mož in žena iz 119 držav. Slednji gredo tja kamor drugi ne morejo ali ne želijo.

2 Vzpostavljanje miru

Od 1990-ih let naprej se je veliko sporov končalo prav skozi posredovanje Združenih narodov, ali skozi delovanje tretje stranke s podporo te organizacije. Kot primer lahko damo El Salvador, Gvatemalo, Namibijo, Kambodžo, Mozambik, Afganistan, Sierro Leone, Burundi ter spor med severom in jugom Sudana. Raziskave so pokazale, da je delovanje ZN skozi operacije za graditev in za ohranjanje miru ter preventivno diplomacijo eden glavnih dejavnikov za 40 odstotno znižanje števila sporov po svetu od 1990-ih let naprej. Preventivna diplomacija ZN in drugi preventivni ukrepi so preprečili veliko potencialnih sporov. Med drugim so mirovne misije ZN dejavne tudi v pokonfliktnih obdobjih in tako izvajajo ukrepe za ustvarjanje miru.

3 Preprečevanje širjenja jedrskega orožja

Že več kot 5 desetletij deluje Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) kot svetovni jedrski inšpektor. Strokovnjaki na IAEA skrbijo za varno izkoriščanje jedrske energije v miroljubne namene. Do danes ima agencija sklenjene varnostne dogovore s 163-imi državami.

4 Spodbujanje razvoja

Združeni narodi svojo pozornost in sredstva namenjajo izboljšanju pogojev življenja po vsem svetu preko spodbujanja človeških sposobnosti in potencialov. Od leta 2000 to delo usmerjajo Milenijski razvojni cilji. Vsi skladi ZN za razvojno pomoč predstavljajo sredstva, ki so donirana s strani držav. Kot primer lahko podamo Razvojni program ZN, ki razpolaga z osebjem v 166-ih državah. Program podpira projekte za odpravljanje revščine, spodbuja dobro vladanje, naslavlja krize in ohranja okolje. Sklad ZN za otroke (UNICEF) deluje v 155-ih državah, in sicer predvsem na področju zaščite otrok, njihovega obveznega cepljenja, izobraževanja deklic in boja proti virusu HIV oziroma aidsu. Konferenca ZN za trgovino in razvoj (UNCTAD) pomaga državam v razvoju, da čim bolje izkoristijo svoje možnosti trgovanja, poleg tega pa Svetovna banka tem državam daje posojila in nepovratna sredstva. Od leta 1947 je podprla več kot 10.000 razvojnih projektov.

5 Osredotočenost na razvoj Afrike

Afrika še vedno ostaja visoka prioriteta Združenih narodov. Leta 2001 so afriški državni voditelji sprejeli svoj lasten načrt, in sicer Novo partnerstvo za afriški razvoj, ki ga je Generalna skupščina leta 2002 potrdila kot osnovo za usmerjanje mednarodne razvojne pomoči Afriki. Celina prejema 38 odstotkov celotnih izdatkov sistema ZN za razvoj, kar predstavlja največji delež med vsemi celinami. Vse agencije ZN imajo zaradi tega dejstva posebne programe v korist Afrike.

6 Iskanje globalne rešitve za podnebne spremembe

Podnebne spremembe so globalni problem, ki zahteva globalno rešitev. Združeni narodi skrbno spremljajo ugotovitve znanstvenikov in na njihovi podlagi poskušajo oblikovati politično rešitev problema. Medvladni panel za podnebne spremembe (IPCC), ki združuje okoli 2.000 vodilnih znanstvenikov na področju podnebnih sprememb, izdaja vsakih pet do šest let izčrpna znanstvena poročila. Leta 2007 so v svojem poročilu neizpodbitno zatrdili, da so podnebne spremembe dejstvo, kriv zanje pa je predvsem človeški faktor. Trenutno se 192 članic Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja pogaja o dolgoročnem dogovoru. Pomemben bo v dveh pogledih, in sicer kot vodilo državam pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov, ki prispevajo k podnebnim spremembam, in kot pomoč državam pri prilagajanju na posledice teh sprememb. Program ZN za okolje (UNEP) in druge agencije ZN so v ospredju ozaveščanja ljudi o problematiki podnebnih sprememb.

7 Pomoč državam pri spopadanju s podnebnimi spremembami

Združeni narodi pomagajo državam v razvoju, da se odzivajo na izzive globalnih podnebnih sprememb. Sedemindvajset agencij ZN je oblikovalo partnerstva, da lahko vsestransko naslavljajo to problematiko. Kot primer lahko damo skrbniški sklad 'Global Environment Facility', preko katerega se financira projekte v državah v razvoju in združuje Program ZN za razvoj, Okoljski program ZN in Svetovno banko. Sklad je finančni mehanizem Klimatske konvencije in tako razporeja okrog 250 milijonov ameriških dolarjev na leto za projekte energetske učinkovitosti, obnovljivih virov energije in trajnostnih načinov prevoza.

8 Varovanje okolja

Združeni narodi si prizadevajo za rešitev globalnih okoljskih problemov preko iskanja soglasij in sklepanja sporazumov. Tako rešujejo podnebne spremembe, tanjšanje ozonske plasti, ravnanje s strupenimi odpadki, izginjanje gozdov, rastlinskih in živalskih vrst ter onesnaževanje zraka in vode. Če teh problemov ne bomo reševali, gospodarstva ne bodo dosegala dolgoročne trajnostne rasti, saj bo onesnaževanje okolja nekega dne izčrpalo naraven 'kapital', na katerem slonita razvoj in preživetje človeka.

9 Promocija človekovih pravic

Odkar je Generalna skupščina leta 1948 sprejela Splošno deklaracijo človekovih pravic, so Združeni narodi pomagali pri uvedbi mnogih obsežnih sporazumov o političnih, državljanskih, socialnih in kulturnih pravicah. Preko obravnave posameznih pritožb so telesa ZN za človekove pravice svet opozarjala na primere mučenja, izginotij, samovoljnega pridržanja in drugih kršitev človekovih pravic. Omenjena telesa tudi ustvarjajo mednarodni pritisk na vlade za izboljšanje spoštovanja človekovih pravic.

10 Spodbujanje demokracije

Združeni narodi pomagajo pri spodbujanju in krepitvi demokratičnih institucij in postopkov po vsem svetu. Nadalje tudi pomagajo ljudem iz večih držav, da se lahko udeležijo svobodnih in poštenih volitev. Organizacija je nudi strokovne nasvete in pomoč, v določenih primerih tudi nadzira volitve. Vse našteto je do sedaj pomagalo več kot stotim državam, pogosto celo v odločilnih trenutkih njihove zgodovine. Izpostavimo lahko pomoč Kambodži, El Salvadorju, Mozambiku, Južnoafriški republiki, Timor – Lestu, Afganistanu, Iraku, Burundiju, Demokratični republiki Kongo in Nepalu.

Točke 11 do 20

11 Krepitev pravic žensk

Eden dolgoročnih ciljev Združenih narodov je izboljšati življenje žensk in jim omogočiti, da dobijo večji nadzor nad svojim življenjem. V ta namen so ZN organizirali prvo svetovno konferenco o ženskah (Mexico City, 1975), ki je skupaj z ostalima dvema konferencama v času mednarodnega desetletja žensk (1976-1985) in svetovno konferenco v Pekingu (1995) postavila okvir za krepitev pravic žensk in promocijo enakosti spolov. Konvencija ZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, ki je bila sprejeta leta 1979 in jo je do sedaj ratificiralo 185 držav, po vsem svetu pripomore h krepitvi pravic žensk.

12 Sodni pregon vojnih zločincev

S preganjanjem in obsodbami vojnih zločincev ter z vzpostavitvijo tribunalov ZN za bivšo Jugoslavijo in Ruando so Združeni narodi pripomogli k širitvi humanitarnega in mednarodnega kazenskega prava, ki se ubada z genocidom in drugimi kršitvami mednarodnega prava. Oba tribunala sta prispevala pri vzpostavljanju miru in vladavine prava v obeh omenjenih državah in regijah. Mednarodno kazensko sodišče je samostojno in stalno sodišče, ki preiskuje in preganja osebe obtožene najbolj resnih mednarodnih zločinov, kot so genocid, zločini proti človeštvu in vojni zločini, v kolikor nacionalni tribunali tega ne želijo ali niso sposobni. Sumi kršitev v Demokratični republiki Kongo, severni Ugandi, Darfurju v Sudanu in Centralnoafriški republiki so predani v presojo sodišču, saj je v sistemu mednarodnega kazenskega prava uveljavljeno kot osrednji organ. Tudi sodišča v Sierri Leone in Kambodži, ki jih podpirajo ZN, preganjajo odgovorne za resne kršitve mednarodnega prava, vključno z množičnimi poboji in vojnimi zločini.

13 Končanje apartheida v Južni Afriki

Združeni narodi so uvedli ukrepe, ki segajo od embarga na orožje do konvencije proti rasni segregaciji športnih dogodkov, in s tem močno pripomogli k padcu apartheida. Volitve leta 1994, pri katerih so lahko enakovredno sodelovali vsi Južnoafričani, so privedle do nastanka večrasne vlade.

14 Spodbujanje samoodločanja in neodvisnosti

Ko so leta 1945 ustanovili Združene narode, je 750 milijonov ljudi, kar je v tistih časih predstavljalo skoraj tretjino svetovnega prebivalstva, živelo na ozemljih brez samouprave in v odvisnosti od kolonialnih sil. ZN so igrali pomembno vlogo pri doseganju neodvisnosti v več kot 80 državah, ki so sedaj samostojne.

15 Krepitev mednarodnega prava

Združeni narodi so pripomogli, da je bilo izpogajanih in sklenjenih več kot 510 multilateralnih pogodb o človekovih pravicah, terorizmu, globalnemu kriminalu, beguncih, razoroževanju, trgovini, blagu, oceanih in še veliko več.

16 Zagotavljanje humanitarne pomoči za žrtve konfliktov

Več kot 50 milijonov beguncev, ki so bežali pred vojno, lakoto ali preganjanjem, je od leta 1951 dobilo pomoč Urada Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR). Slednji organ se neprestano trudi pomagati in pri tem pogosto vključuje še druge agencije. UNHCR teži k dolgoročnim in trajnim rešitvam ter tako begunce vrača v svojo domovino, če so razmere v njej ustrezne, ali jim pomaga pri vključevanju v države azila ali pa jih naseli v tretji državi. Na svetu je trenutno več kot 25 milijonov beguncev, iskalcev azila in notranje razseljenih oseb, ki so večinoma ženske in otroci. ZN jim nudijo hrano, zatočišče, zdravstveno pomoč, izobraževanje in pomoč pri vrnitvi v domovino.

17 Pomoč palestinskim beguncem

Svetovna skupnost si prizadeva za trajen mir med Izraelci in Palestinci. Agencija ZN za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu (UNRWA) je zadolžena za pomoč in človeški razvoj tistega dela sveta. Agencija je pomagala že štirim generacijam palestinskih beguncev z izobraževanjem, zdravstveno nego, socialnim varstvom, viri financiranja in nujno pomočjo. Danes je pri agenciji UNRWA prijavljenih več kot 4,4 milijona beguncev Bližnjega vzhoda.

18 Blaženje revščine na podeželju, in sicer v državah v razvoju

Mednarodni sklad za razvoj kmetijstva (IFAD) zagotavlja posojila z nizkimi obrestmi in donacije za zelo revno podeželsko prebivalstvo. Od leta 1978 je IFAD investiral več kot 10 milijard ameriških dolarjev in s tem pomagal več kot 300-tim milijonom žensk in moških pri povečanju njihovih dohodkov ter omogočil, da lahko poskrbijo za svoje družine. Danes IFAD podpira več kot 200 programov in projektov v 81-ih državah v razvoju.

19 Krepitev blaginje žensk

Združeni narodi pomagajo pri krepitvi enakopravnosti in blaginje žensk. Razvojni sklad ZN za ženske (UNIFEM) podpira programe v več kot 100 državah, ki imajo kot cilj odpravo nasilja nad ženskami, zaustavitev širitve virusa HIV oziroma aidsa ter krepitev ekonomske varnosti žensk. To dosegajo tako, da ženskam povečajo dostop do dela ter njihove pravice do lastnine in dedovanja. Mednarodni raziskovalni in izobraževalni inštitut ZN za napredek žensk (INSTRAW) pomaga izboljšati kakovost življenja žensk in poskuša okrepiti njihove pravice s tem, ko izvaja akcijsko naravnane raziskave s poudarkom na varnosti, migracijah in vladanju. Vse agencije ZN morajo upoštevati potrebe žensk.

20 Krepitev reproduktivnega zdravja in zdravja mater

Sklad ZN za prebivalstvo (UNFPA) skozi organiziranje programov o prostovoljnem načrtovanju družine in spodbujanje pravic posameznika, da sam odloča, koliko otrok bo imel in kdaj, pomaga ljudem, da se odločajo na podlagi utemeljenih informacij. Nadalje pomaga tudi družinam, še posebej ženskam, da imajo večji nadzor nad svojim življenjem. S tem so dosegli, da ženske v državah v razvoju rodijo manj otrok in tako upočasnjujejo rast svetovnega prebivalstva. Če so v šestdesetih letih rodile šest otrok, jih danes tri. Manj nehotenih zanositev tudi pomeni manj smrti mater ob rojstvu in manj nevarnih splavov. Ko je sklad UNFPA leta 1969 začel delovati, je družino načrtovalo manj kot 20 odstotkov parov, danes pa ta delež znaša okoli 63 odstotkov. UNFPA s številnimi partnerji pomaga zagotoviti usposobljene ljudi, ki pomagajo pri porodih, in dostop do nujne porodniške nege za zmanjševanje umrljivost mater. Sklad podpira pobude za varno materinstvo v približno 90 državah.

Točke 21 do 30

21 Zagotavljanje varne oskrbe s pitno vodo

Med prvim desetletjem voda (1981-1990), ki so ga razglasili ZN, je več kot milijarda ljudi prvič v življenju dobila varno oskrbo s pitno vodo. Do leta 2002 je še dodatnih 1,1 milijarde ljudi imelo čisto vodo. Leta 2003 je mednarodno leto celinskih voda okrepilo zavest o tem, kako pomembno je varovanje te dragocene dobrine. Drugo mednarodno desetletje voda (2005-2015) načrtuje razpolovitev števila ljudi brez dostopa do čiste pitne vode.

22 Odzivanje na virus HIV oziroma aids

Program ZN za boj proti aidsu (UNAIDS) usklajuje svetovne dejavnosti v boju proti epidemiji, zaradi katere trpi okrog 33 milijonov ljudi. Program deluje v več kot 80 državah, kjer skrbi za splošen dostop do storitev za preprečevanje in zdravljenje virusa HIV, kot tudi za zmanjšanje ranljivosti posameznikov in celotnih družb ter za blažitev posledic epidemije. UNAIDS združuje strokovno znanje desetih organizacij ZN, ki pri programu sodelujejo.

23 Zatiranje črnih koz

Trinajst let prizadevnega dela Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je leta 1980 prineslo uradno vest, da so po vsem svetu uspeli zatrteti črne koze. Njihovo izkoreninjenje tako na leto prihrani približno milijardo ameriških dolarjev za cepljenje in nadzor, kar je skoraj trikrat toliko, kot je stala odprava črnih koz.

24 Opravljanje otroške paralize

Svetovna iniciativa za odpravo otroške paralize, ki je največja javnozdravstvena pobuda doslej, je odpravila otroško paralizo v vseh državah, razen štirih, in sicer v Afganistanu, Indiji, Nigeriji in Pakistanu. Zahvaljujoč iniciativi, ki so jo vodili Svetovna zdravstvena organizacija, UNICEF, Rotary International in ameriški Centri za nadzor in preprečevanje bolezni, lahko zdaj hodi skoraj 5 milijonov otrok, ki bi jih sicer paraliziral poliomielitis. Bolezen, ki je nekoč ohromila otroke v 125 državah, bo kmalu izkoreninjena.

25 Boj proti zapostavljenim tropskim boleznim

Program Svetovne zdravstvene organizacije je izkoreninil rečno slepoto (onhocerkoza) v desetih zahodnoafriških državah in hkrati sprostil 25 milijonov hektarjev rodovitne zemlje za kmetovanje. Danes je bolezen pod nadzorom v 19-ih državah v okviru Afriškega programa za nadzor nad onhocerkozo. Prizadevanja agencij ZN so v severni Afriki leta 1991 pripomogla k odpravi zloglasne kožne miaze, ki jo povzroča parazitski črv, ko se prehranjuje s človeškim in živalskim mesom. Okužba z gvinejskim črvom (drakunkuloza) je tik pred izkoreninjenjem, med tem ko so druge zanemarjene bolezni pod kontrolo. Sem sodi lepra, ki so jo izkoreninili iz 116 od 122-ih endemičnih držav, limfna filarija, shistosomiaza in spalna bolezen (človeška afriška tripanosomiaza).

26 Preprečevanje širitve epidemij

Svetovna zdravstvena organizacija je pomagala pri zaustavitvi širitve sindroma akutnega oteženega dihanja (SARS). Marca 2003 je organizacija razglasila globalno stanje pripravljenosti in priporočila samo nujna potovanja. Pod njenim vodstvom so uspeli ustaviti to novo obliko bolezni, ki je imela potencial postati svetovna epidemija. WHO vsako leto razišče preko 200 izbruhov bolezni SARS, izmed katerimi okoli 15 do 20 zahteva posredovanje te organizacije. Med bolj znane bolezni, zaradi katerih WHO vrši mednarodni nadzor, spadajo meningitis, rumena mrzlica, kolera in gripa.

27 Pozivanje k splošni imunizaciji

Imunizacija vsako leto reši več kot 2 milijona življenj. Zaradi prizadevanj Svetovne zdravstvene organizacije, UNICEF, drugih organizacij in vlad je danes okoli 79 odstotkov otrok po svetu cepljenih z difterija-pertussis-tetanus cepivom, pri čemer jih je bilo leta 1980 cepljenih 20 odstotkov. Med leti 2000 in 2006 se je umrljivost zaradi ošpic v Afriki znižala za 91 odstotkov, na globalni ravni pa govorimo o dvotretjinskem znižanju umrljivosti. Ovire za vpeljevanje novih cepiv bodo postopoma odpravljene, imunizacijo pa dopolnjujejo druge oblike pomoči, ki rešujejo življenja. Kot primera lahko navedemo mreže proti insektom, ki prenašajo malarijo, in dodatki vitamina A za preprečevanje podhranjenosti.

28 Zmanjševanje umrljivosti otrok

V 1990-ih letih je eden od desetih otrok umrl pred petim letom starosti. Z zdravljenjem s pomočjo oralne rehidracije, čiste vode in higiene ter drugih zdravstvenih in prehranskih ukrepov, ki so jih uvedle agencije ZN, je umrljivost otrok v državah v razvoju do leta 2006 padla na manj kot ena smrtna žrtev na dvanajst otrok. Cilj do leta 2015 je za dve tretjini zmanjšati umrljivost otrok do petega leta starosti glede na vrednosti iz leta 1990.

29 Ustvarjanje temeljev za podjetništvo

Združeni narodi so koristni za podjetništvo. Svetovnemu gospodarstvu zagotavljajo 'mehko infrastrukturo' s tem, ko izpogajajo splošno veljavne tehnične standarde na različnih področjih, in sicer od statistike, trgovinskega prava, carinskih postopkov, intelektualne lastnine, letalstva, prevozništva in telekomunikacij do pospeševanja gospodarskih dejavnosti in zniževanja transakcijskih stroškov. S krepitvijo politične stabilnosti in odgovornega vodenja držav, z bojem proti korupciji in z zahtevami po učinkoviti gospodarski politiki ter poslovno prijazni zakonodaji so postavili temelj za naložbe v razvijajoča se gospodarstva.

30 Podpora industriji držav v razvoju

Organizacija ZN za industrijski razvoj (UNIDO) igra vlogo posrednika pri industrijskem sodelovanju med severom in jugom ter državami juga. Organizacija tako spodbuja podjetništvo, naložbe, prenos tehnologije ter stroškovno učinkovit in trajnosten industrijski razvoj. Državam pomaga pri nemotenem procesu prilagajanja globalizaciji in zmanjševanju revščine.

Točke 31 do 40

31 Pomoč žrtvam naravnih nesreč

Ko pride do naravnih nesreč in drugih izrednih stanj, Združeni narodi koordinirajo in mobilizirajo pomoč žrtvam. Delujejo skupaj z mednarodnim gibanjem Rdečega križa in Rdečega polmeseca, glavnimi organizacijami za nudenje pomoči in donatorji ter tako prispeva nujno potrebno humanitarno pomoč. S pozivi ZN se letno zbere več milijard ameriških dolarjev za nujno pomoč.

32 Blaženje posledic naravnih nesreč

Svetovna meteorološka organizacija (WMO) je pomagala rešiti milijone ljudi pred katastrofalnimi posledicami naravnih nesreč in tistih, ki jih povzroča človek. S pomočjo njenega sistema za zgodnje opozarjanje, ki ga sestavljajo nadzorne naprave na zemlji in sateliti v vesolju, je mogoče z večjo natančnostjo napovedati z vremenom povezane nesreče, dobiti podatke o razpršitvi izlitja nafte, uhajanju kemičnih in radioaktivnih snovi in napovedati dolgotrajne suše. Omogoča tudi učinkovito razdelitev pomoči v hrani na območjih, ki jih je prizadela suša.

33 Zagotavljanje pomoči v primeru cunamijev

Štiriindvajset ur po cunamiju, ki je pustošil po obalah Indijskega oceana 26. decembra 2004, so ZN na najbolj prizadeta območja razposlali strokovnjake za ocenitev stopnje uničenja in takoj priskočili na pomoč preživelim. V prvih šestih mesecih je več kot 1,7 milijona ljudi prejelo hrano, več kot 1,1 milijon ljudi, ki so ostali brez domov, so prejeli zatočišče, več kot milijon so oskrbeli s pitno vodo in več kot 1,2 milijona otrok cepili proti ošpicam. Hitra in učinkovita dostava humanitarne pomoči je pripomogla k temu, da po nesreči ni nihče izgubil življenja zaradi nastalega pomanjkanja po prvotnem uničenju, hkrati pa je bil preprečen izbruh kakršnih koli bolezni.

34 Varovanje ozonskega plašča

Program ZN za okolje (UNEP) in Svetovna meteorološka organizacija (WMO) z dejstvi opozarjata na škodo, ki nastaja na zemeljskem ozonskem plašču. V skladu s sporazumom, znanim pod imenom Montrealski protokol, države odpravljajo kemikalije, ki povzročajo tanjšanje ozonskega plašča, in jih zamenjujejo z varnejšimi alternativami. Na ta način bodo milijone ljudi obvarovali pred povečanim tveganjem obolenj za kožnim rakom zaradi močnejše izpostavljenosti ultravijoličnim žarkom.

35 Odstranjevanje min

Združeni narodi odstranjujejo mine v 42-ih državah, vključno z Afganistanom, Angolo, Bosno in Hercegovino, Irakom, Mozambikom in Sudanom. Mine vsako leto ubijejo ali pohabijo na tisoče civilistov. ZN zato izobražujejo ljudi, kako ostanejo na varnem, pomagajo žrtvam, da postanejo samostojne, podpirajo države pri uničevanju zalog min in se zavzemajo za polno mednarodno sodelovanje pri pogodbah, ki se navezujejo na rabo min.

36 Oskrbovanje s hrano za tiste, ki so tega najbolj potrebni

Svetovni program za hrano (WFP) je največja svetovna humanitarna agencija, ki vsako leto pomaga povprečno 90 milijonom lačnih ljudi v 80 državah, kar vključuje večino svetovnih beguncev in notranje razseljenih oseb. Pomoč v hrani Svetovnega programa za hrano je prilagojena posebnim potrebam lačnih, še posebej žensk in otrok, ki sta najbolj ranljivi skupini in najpogosteje žrtve lakote. Delovanje WFP teži k temu, da prekine cikel lakote pri njegovih koreninah tako, da oskrbuje najbolj revne in podhranjene ljudi. S projekti hranjenja v šolah se zagotavlja brezplačne obroke ali hrano za domov skoraj 20-im milijonom šolskih otrok, pri čemer posamezni obrok stane zgolj 25 ameriških centov. Logistično strokovno znanje agencije na področju nujnega obveščanja omogoča, da se hrana razdeli zelo hitro tudi v najbolj težkih in nevarnih situacijah. Da pomoč doseže najbolj potrebne, preko 90 odstotkov osebja deluje na terenu, pri čem WFP uporablja globalno mrežo letal, ladij, helikopterjev, tovornjakov in, če je nujno, tudi oslov, kamel in slonov. WFP deluje kot branilec lačnih, svoje poslanstvo pa širi od preprostih ljudi do političnih voditeljev po vsem svetu

37 Boj proti lakoti

Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) vodi svetovna prizadevanja za preprečevanje lakote. V osrčju prizadevanj organizacije je cilj univerzalne prehranske varnosti, kjer bi vsak posameznik imel reden dostop do zadostne količine visoko kvalitetne hrane, ki omogoča aktivno in zdravo življenje. FAO služi tako razvitim državam kot državam v razvoju ter deluje kot nevtralni forum, kjer se vse države sestajajo kot enakopravne in se pogajajo o sporazumih ter razpravljajo o oblikovanju politik. FAO tudi pomaga državam v razvoju pri posodabljanju in izboljševanju kmetijstva, gozdarstva in ribištva, in sicer na načine, ki ohranjajo naravne vire in izboljšujejo hrano.

38 Preprečevanje prelova

Sedemdeset odstotkov svetovno pomembnih komercialnih zalog rib se izrablja preko priporočenih meja trajnosti ali bistveno čez. FAO nadzira globalno predelavo rib in stanje divjih zalog rib ter sodeluje z državami pri izboljšanju upravljanja ribištva, iztrebljanju nelegalnega ribištva, promociji odgovornega mednarodnega trga rib ter varovanju ogroženih vrst in ekosistemov.

39 Prepoved strupenih kemikalij

Stockholmska konvencija o obstojnih organskih onesnaževalcih si prizadeva s sveta odpraviti nekaj najnevarnejših kemikalij. Konvencijo je ratificiralo 150 držav, obravnava pa 12 nevarnih pesticidov in industrijskih kemikalij, ki lahko pri človeku privedejo do smrti, poškodujejo živčni in imunski sistem, povzročijo raka in reprodukcijske motnje ter ovirajo razvoj otroka. Druge konvencije in akcijski načrti ZN pomagajo varovati biološko raznovrstnost in ogrožene vrste, preprečevati dezertifikacijo, čistiti morja in zmanjševati čezmejno gibanje nevarnih odpadkov.

40 Varovanje zdravja potrošnikov

Organizacija za prehrano in kmetijstvo ter Svetovna zdravstvena organizacija sta skupaj z državami članicami uvedli standarde za več kot 230 prehrambenih izdelkov, meje varnosti za več kot 3000 embalaž hrane in predpise za predelavo, prevoz in shranjevanje hrane ter tako zagotovili varnost hrane, ki se prodaja na trgu. Pred prevarami ščitijo potrošnike standardi o označevanju in opisovanju hrane. Še nikoli doslej ni toliko hrane prepotovalo ves svet, zato se Združeni narodi trudijo, da je varna.

Točke 41 do 50

41 Boj proti terorizmu

Države članice koordinirajo svoje protiteroristične ukrepe preko Združenih narodov. Leta 2006 so ZN sprejeli globalno strategijo za boj proti terorizmu, kar je prvič doslej, da so se vse države sporazumele o skupnem pristopu glede boja proti terorizmu. Agencije in programi ZN državam pomagajo, da to skupno strategijo tudi uresničujejo, jim zagotavljajo pravno pomoč in spodbujajo mednarodno sodelovanje pri boju proti terorizmu. ZN so torej vzpostavili pravno podlago za boj proti terorizmu. Pod okriljem ZN se je izpogajalo šestnajst globalnih pravnih instrumentov, med katerimi so sporazumi proti jemanju talcev, ugrabitvi letal, terorističnim bombnim napadom, financiranju terorizma in še najnovejši sporazum proti jedrskemu terorizmu.

42 Pomoč pri razreševanju večjih mednarodnih sporov

Meddržavno sodišče (ICJ) je z razsodbami in svetovalnimi mnenji pomagalo rešiti mednarodne spore zaradi teritorialnih vprašanj, morskih meja, diplomatskih odnosov, odgovornosti države, ravnanja s tujci, uporabe sile in podobnega.

43 Izboljševanje svetovnih trgovinskih odnosov

Konferenca ZN o trgovini in razvoju (UNCTAD) pomaga državam v razvoju pri sklepanju trgovinskih sporazumov in pridobivanju prioritetne obravnave njihovega izvoza. Izpogajala je mednarodne blagovne sporazume, ki državam v razvoju zagotavljajo pravične cene, izboljšujejo učinkovitost njihove trgovinske infrastrukture in jim na različne načine pomagajo razvejiti proizvodnjo ter jih vključiti v svetovno gospodarstvo.

44 Spodbujanje gospodarskih reform

Svetovna banka in Mednarodni denarni sklad mnogim državam pomagata izboljšati vodenje gospodarstva, jim ponujata začasno finančno podporo, ki lajša plačilnobilančne težave, in nudita usposabljanje za vladne finančne uradnike.

45 Spodbujanje stabilnosti in reda na svetovnih morjih

Združeni narodi vodijo mednarodna prizadevanja za ureditev uporabe morij z eno samo konvencijo. Konvencija ZN o pomorskem pravu iz leta 1982, ki jo je sprejel skoraj ves svet, daje pravno podlago za vse dejavnosti v oceanih in morjih. Konvencija določa pravila za ustanovitev pomorskih con, pravice in dolžnosti držav z dostopom na odprto morje in brez njega, vključno z osnovami navigacije, varovanjem morskega okolja in njegovim znanstvenim raziskovanjem ter ohranitvijo in trajnostnim izkoriščanjem ribolovnih virov. Pogodba tudi vključuje mehanizme za reševanje sporov.

46 Izboljšanje potovanja z letali in ladjami

Agencije ZN so odgovorne za oblikovanje varnostnih standardov za potovanja z letali in ladjami. Mednarodna organizacija za civilno letalstvo (ICAO) je prispevala k temu, da je postalo potovanje z letali najbolj varna oblika transporta. Leta 1947, ko je z letali potovalo 21 milijonov ljudi, je v letalskih nesrečah umrlo 590 ljudi. Leta 2007 je bilo število žrtev 581 pri 2,2 milijardah letalskih potnikov. Mednarodna pomorska organizacija (IMO) je na podoben način prispevala k bolj čistemu in varnemu potovanju z ladjami. Statistike kažejo, da postaja plovba varnejša in da se izboljšuje prijaznost do okolja. Izguba ladij upada, smrtnih žrtev je vse manj, nezgode z onesnaženjem morja so upadle, kot tudi primeri onesnaženja z nafto. Zmanjšuje se tudi onesnaževanje zraka in onesnaževanje z odplakami. Vse to je bilo doseženo kljub vedno večji količini blaga, prepeljanega po morju.

47 Boj proti mednarodnemu kriminalu

Urad ZN za droge in kriminal (UNODC) v sodelovanju z državami in drugimi organizacijami preprečuje mednarodni organizirani kriminal. S tem ko nudi pravno in tehnično podporo, se bori proti korupciji, pranju denarja, trgovini z mamili in tihotapljenju migrantov ter krepi sisteme kazenskega pravosodja. Državam pomaga pri preprečevanju terorizma, je glavni vodja pri globalnem boju proti trgovanju z ljudmi in skupaj s Svetovno banko pomaga državam vrniti premoženje, ki so si ga prilastili nepošteni voditelji. Urad igra odločilno vlogo pri posredovanju in uveljavljanju pomembnih mednarodnih pogodb, kot sta na primer Konvencija ZN proti korupciji in Konvencija ZN proti organiziranemu mednarodnemu kriminalu.

48 Obvladovanje svetovnega problema drog

Urad ZN za droge in kriminal (UNODC) teži k zmanjšanju ponudbe in povpraševanja prepovedanih drog na podlagi treh osrednjih konvencij ZN o nadzoru nad drogami. Urad deluje skupaj z državami s ciljem izboljšanja zdravja ljudi in zagotavljanja javne varnosti tako, da preprečuje, zdravi in nadzoruje zlorabo drog. Prizadevanja po obvladovanju svetovnega problema drog pa niso obrodila sadov, saj se je zloraba drog v zadnjih 25-ih letih povišala in se približala pandemiji. Številne regije ostajajo nestabilne prav zaradi pridobivanja drog in trgovanja z njimi. Iz tega razloga je UNODC še posebej vpleten v nadzor drog v Afganistanu, andskih državah, centralni Aziji, Mjanmaru in zahodni Afriki.

49 Spodbujanje spodobnega dela

Mednarodna organizacija za delo (ILO) je ustvarila standarde in temeljna načela ter pravice na delovnem mestu. Med te sodi svoboda združevanja, pravica do kolektivnega pogajanja, odprava vseh oblik prisilnega dela, ukinitev dela otrok in odprava diskriminacije na delovnem mestu. Ključne dejavnosti organizacije so spodbujanje zaposlovanja in socialnega varstva za vse ter močan družbeni dialog med organizacijami delodajalcev in delojemalcev ter vladami.

50 Izboljševanje pismenosti in šolstva v državah v razvoju

Danes zna brati in pisati 83 odstotkov odraslih v državah v razvoju, 84 odstotkov otrok pa obiskuje osnovno šolo. Nov cilj je doseči, da bi vsi otroci do leta 2015 zaključili osnovno šolo. Programi, s katerimi krepimo izobraževanje in napredek žensk, so pomagali izboljšati stopnjo pismenosti med ženskami v državah v razvoju s 36 odstotkov leta 1970 na 79 odstotkov leta 2007. Naslednji cilj je zagotoviti, da bi do leta 2015 vse deklice zaključile osnovno in srednjo šolo.

Točke 51 do 60

51 Ustvarjanje svetovne zaveze v podporo otrokom

Od Afganistana do Libanona in od Sudana do nekdanje Jugoslavije je bil UNICEF prvi, ki je ustvaril 'dneve premirja' in vzpostavil 'področja miru', da je lahko otrokom, ujetim v oborožene spopade, pripeljal cepiva in drugo nujno potrebno pomoč. Konvencija o otrokovih pravicah je prenesena v nacionalno zakonodajo v 193-ih državah. Po Posebnem zasedanju ZN o otrocih leta 2002 se je 190 držav zavezalo časovno omejenim ciljem na področju zdravja, šolstva, varovanja pred zlorabami, izkoriščanjem in nasiljem ter na področju boja proti virusu HIV oziroma aidsu.

52 Varovanje zgodovinskih, kulturnih, arhitekturnih in naravnih znamenitosti

Organizacija ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) pomaga 137 državam pri varovanju starodavnih spomenikov in zgodovinskih, kulturnih in naravnih znamenitosti. Izpogajala je številne mednarodne konvencije, ki ohranjajo kulturno lastnino, kulturno raznolikost in izjemne kulturne in naravne znamenitosti. Več kot 850 znamenitosti je bilo razglašenih, da imajo izjemno univerzalno vrednost.

53 Pospeševanje akademskih in kulturnih izmenjav

Združeni narodi prek UNESCO in Univerze Združenih narodov spodbujajo študijsko in znanstveno sodelovanje, povezovanje institucij visokega šolstva in krepitev kulturnega izražanja, pri čemer je poudarek tudi na vključevanju manjšin in avtohtonih ljudstev v tovrstne aktivnosti.

54 Spodbujanje kreativnosti in inovacij

Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO) spodbuja varovanje pravic intelektualne lastnine in zagotavlja, da so vse države v položaju imeti korist od učinkovitega sistema intelektualne lastnine. Mehanizem intelektualne lastnine je bil v osnovi oblikovan zaradi prepoznavanja in nagrajevanja inovatorjev za njihovo bistroumnost, hkrati pa za varovanje javnega interesa, zagotavljanje razvoja in ustvarjanje bogastva. Iniciative, ki so del sistema intelektualne lastnine, delujejo kot spodbude človeški kreativnosti, omogočajo napredek v znanosti in tehnologiji ter bogatijo svet z literaturo in umetnostjo.

55 Spodbujanje svobode medijev in svobode izražanja

UNESCO omogoča vsem ljudem svoboden dostop do necenzuriranih informacij, ki so kulturno pestre. Tako pomaga razvijati in krepiti medije ter podpira ustanavljanje neodvisnih časopisnih in televizijski hiš. UNESCO deluje tudi kot varuh svobode medijev, ki javno obsoja vse resne zlorabe, med katere sodijo tudi umori in priprtja novinarjev.

56 Spreminjanje revnih sosesk v dostojna naselja

Dandanes v mestih živi polovica človeštva. V urbanem okolju sta zgoščeni proizvodnja in potrošnja držav, gospodarska in družbena procesa, ki ustvarjata bogastvo in priložnosti. Mesto pa tudi kraj bolezni, zločina, onesnaževanja in revščine. V mnogih mestih, še posebej v državah v razvoju, prebivalci revnih sosesk predstavljajo več kot 50 odstotkov prebivalstva in imajo skromen, ali popolnoma onemogočen dostop do zavetja, vode in zdravstvene nege. Program ZN za naselja (UN-HABITAT) izvaja več kot 150 tehničnih programov in projektov v približno 50-ih državah. Skupaj z vladami, lokalnimi oblastmi in nevladnimi organizacijami išče inovativne rešitve za mesta in velemesta. Med te sodi zagotavljanje pravice do posesti za revne mestne ljudi, kar služi tudi kot katalizator investicij v gradnjo stanovanj in osnovne storitve za revne.

57 Zagotavljanje lokalnega dostopa do svetovne poštne mreže

Svetovna poštna zveza (UPU) pospešuje izmenjavo mednarodne pošte in razvija družbene, kulturne in poslovne stike med ljudmi na podlagi sodobnih poštnih storitev in proizvodov. Okoli 660.000 poštnih uradov po vsem svetu predstavlja eno izmed najbolj obsežnih mrež na svetu, katere cilj je pospeševanje prenosa informacij, dobrin in denarja. Internet in nove tehnologije so odprle nove možnosti za poštne storitve, še posebej na področju elektronskega poslovanja, saj dobrine naročene preko spleta načeloma ni mogoče poslati elektronsko. Poštne storitve ostajajo močna vez med fizičnimi, digitalnimi in finančnimi operacijami ter ključni dejavnik globalnega razvoja.

58 Krepitev pravic oseb s posebnimi potrebami

Združeni narodi so na čelu boja za popolno enakopravnost oseb s posebnimi potrebami in podpirajo njihovo udeležbo v družbenem, gospodarskem in političnem življenju. Organizacija je pokazala, da osebe s posebnimi potrebami bogatijo našo družbo, zato je izpogajala prvo svetovno konvencijo, ki krepi njihove pravice in njihovo dostojanstvo po vsem svetu. Gre za Konvencijo ZN o pravicah invalidov, ki je stopila v veljavo leta 2008.

59 Izboljšanje svetovnih telekomunikacij

Mednarodna telekomunikacijska zveza (ITU) združuje vlade in industrijo, da razvijajo in usklajujejo delovanje svetovnih telekomunikacijskih omrežij in storitev. Usklajuje skupno rabo frekvenc radijskega spektra, krepi mednarodno sodelovanje pri dodelitvi satelitskih orbit, izboljšuje telekomunikacijsko infrastrukturo v nerazvitem svetu in sprejema svetovne standarde, ki zagotavljajo nemoteno medsebojno povezavo obsežnega števila komunikacijskih sistemov. Od širokopasovnega interneta do najnovejših brezžičnih tehnologij, od letalske in pomorske navigacije do radijske astronomije in satelitske meteorologije, od telefonskih storitev in faksa do televizijskega oddajanja in omrežij prihodnje generacije. ITU tako vztrajno povezuje svet. S svojim delom je zveza telekomunikacijskem sektorju pomagala, da je zrasel v svetovni industrijski sektor, vreden 1.3 bilijona ameriških dolarjev.

60 Zaustavitev trpljenja domorodnih ljudstev

Združeni narodi so javnost opozorili na krivice, ki se dogajajo od 370 do 500 milijonom domorodcev, ki živijo v približno 90-ih državah. Slednji veljajo za najbolj prikrajšane in ranljive skupine ljudi na svetu. Šestnajstčlanski Stalni forum ZN za domorodne zadeve, ustanovljen leta 2000, si prizadeva izboljšati razmere domorodnih ljudstev po svetu, in sicer na področju razvoja, kulture, človekovih pravic, okolja, šolstva in zdravstvene oskrbe.

Nobelove nagrade za mir, podeljene Združenim narodom

2007 | Medvladni panel za podnebne spremembe (IPCC)
2005 | Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) in njen generalni direktor
Mohamed El Baradej
2001 | Združeni narodi in njihov generalni sekretar Kofi Annan
1988 | Mirovne sile Združenih narodov
1981 | Urad Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR)
1969 | Mednarodna organizacija za delo (ILO)
1965 | Sklad Združenih narodov za otroke (UNICEF)
1961 | Dag Hammarskjöld, generalni sekretar ZN
1954 | Urad Visokega komisariata Združenih narodov za begunce
1950 | Ralph Bunche, direktor Skrbniškega sveta ZN